Čas koronavirusne epidemije je čas ustavitve vseh športnih tekmovanj na stadionih in dvoranah. Šport se je začasno preselil za štiri stene stanovanj ter v umetno ustvarjene računalniške svetove virtualne resničnosti. Na Olimpijskem komiteju Slovenije smo prepričani, da je v računalniških simulacijah športov velik potencial.
Za zdaj še ni mogoče napovedati, kdaj se bodo lahko nadaljevala športna tekmovanja. Prve tekme po koncu te velike globalne ohromitve bodo vsekakor brez gledalcev. Navijači, ljubitelji športa bodo letos, ko se bodo tekmovanja vrnila, lahko športna tekmovanja spremljali zgolj prek malih zaslonov. Že zdaj pa so lahko športni navdušenci kot gledalci, navijači ali aktivni udeleženci v virtualni šport vključeni prek računalniških simulacij in spletnih platform.
Nekatere od teh vključujejo tudi dejansko gibanje in ne pomenijo, da so igralci z igralnimi konzolami prikovani na svoje domače kavče. Še najbližje športu so kolesarske simulacije, v katerih lahko kolesarji vrtijo pedala v svojih sobah ter hkrati tekmujejo v virtualnih dirkah, v simulaciji pravih dirk.
Trikratni svetovni prvak v triatlonu Nemec Jan Frodeno pa je na svojem domu v Španiji opravil pravo triatlonsko preizkušnjo, ko je plaval v domačem bazenu, kolesaril na sobnem kolesu, tekel pa po tekalni stezi, vsega skupaj je preplaval 4,8 kilometrov, prekolesaril 180 kilometrov in pretekel maratonsko razdaljo. Šlo je za preizkušnjo za dober namen.
"Trenutno razmere so nas prikovale na virtualne povezave in svetove. Je treba povedati, da so se simulacije športnih aktivnosti tudi zelo tehnološko razvile, obstaja cel kup rešitev, ki že zelo realno simulirajo dejansko športno dejavnost v tem virtualnem svetu," je ta teden v spletni okrogli mizi v organizaciji Zavoda za športno pravo Sport Lex dejal generalni sekretar OKS Blaž Perko.
Mednarodni olimpijski komite (MOK) se je že pred izbruhom pandemije novega koronavirusa lotil proučevanja fenomena e-športa. Posebno skupino pri Moku vodi predsednik mednarodne kolesarske federacije Uci, ki bo preučila in pripravila izhodišča za morebitno vključitev e-športa v olimpijsko gibanja. V tem trenutku so še prezgodnje napovedi, ali bo e-šport del uradnega olimpijskega programa že na poletnih olimpijskih igrah leta 2024 v Parizu.
"Najprej je tu e-šport oziroma e-igre, ki simulirajo dejansko športno aktivnost. In tukaj so odkrili velik potencial za sodelovanje oziroma vključitev dejavnosti v športno gibanje. Mednarodne športne federacije se spodbuja, da iščejo načine, kako izvajati te virtualne različice njihovih športnih panog," je dejal Perko. "Spodbuja se tudi povezovanje z industrijo, ki opravlja to dejavnost oziroma izdeluje programe za simulacijo športnih dejavnosti," je še dejal.
Medtem ko v simulacijah dejanskih športov vidijo velik potencial za razvoj in sodelovanja, pa so v olimpijski družini za zdaj zadržani do klasičnih računalniških iger, tako imenovanega e-gaminga. "Z vsebino teh iger se zdaj sploh ne ukvarjajo, pozornost se posveča predvsem igralcem oziroma e-gamerjem, ki to izvajajo. V smeri, kako vseeno v tej dejavnosti iskati športne prvine kot spodbujanje zdravega načina življenja za posameznikovo telesno in duševno zdravje," je ocenil Perko.
Mednarodna olimpijska družina išče skupne poti s tehnološko industrijo, ki se je ekstremno razvila, in išče načine, kako v olimpijsko gibanje vključiti ta potencial mladih, množic, ki spremljajo ta tekmovanja, je povedal Perko.
"Obstaja veliko pomislekov, najbolj problematično je pomanjkanja gibanja. Ni mogoče spregledati raziskav zdravstvenega sektorja, kako je sedeč in neaktiven način življenja problematičen, te igre pa so zelo priljubljene med mladimi. Sicer vrhunski igralci sami sporočajo, da imajo vrhunski igralci enako zahtevne priprave kot vrhunski športniki, po več ur na dan. Bi pa radi dobili podatke, kako te igre vplivajo na zdravje," navaja Perko.
"Ali je to šport ali ni? Definicija športa, ki jo imamo v Evropski uniji, je tako splošna, da veliko dejavnosti lahko opredelimo kot šport. V to definicijo tako ne sodijo zgolj tradicionalni, bazični športi. Po drugi strani šport razumemo kot način, kako naj bi se ljudje izražali z gibanjem skozi šport z namenom ohranjanja lastnega zdravja," dileme podaja Perko.
Po njegovih besedah na OKS, kot krovni nacionalni organizaciji za olimpijski šport, ki združuje panožne zveze, še niso prejeli vloge za sodelovanje s strani zainteresirane skupine, ki bi to področje ali panogo e-športa zastopala v Sloveniji.
"Osebno mislim, da bi bilo v tem trenutku problematično proglasiti zmagovalca svetovnega prvenstva v e-gamingu za vrhunskega športnika, kot ga razumemo pri nas v Sloveniji. Ker bi bil to konkreten signal tudi mladim, da si za pridobitev naziva vrhunskega športnika pri nas lahko najboljši v igranju strateških iger. Ne vem, če bi bilo to ravno družbeno odgovoren signal," meni Perko.
"Po drugi strani pa je treba nadaljevati pogovore, razumeti mlade, industrijo in najti skupno pot. A te še ne poznam, ne vem, kako in kam. Ni pa mogoče spregledati predvsem velikega potenciala, ki je velik tudi zaradi finančnih vložkov. Sploh glede na to, da so sredstva v športu v Sloveniji majhna. Odliv novih mladih, ki se bi ukvarjali s športom, bo še dodaten problem," je sklenil Perko.
Nekatere od teh vključujejo tudi dejansko gibanje in ne pomenijo, da so igralci z igralnimi konzolami prikovani na svoje domače kavče. Še najbližje športu so kolesarske simulacije, v katerih lahko kolesarji vrtijo pedala v svojih sobah ter hkrati tekmujejo v virtualnih dirkah, v simulaciji pravih dirk.
Trikratni svetovni prvak v triatlonu Nemec Jan Frodeno pa je na svojem domu v Španiji opravil pravo triatlonsko preizkušnjo, ko je plaval v domačem bazenu, kolesaril na sobnem kolesu, tekel pa po tekalni stezi, vsega skupaj je preplaval 4,8 kilometrov, prekolesaril 180 kilometrov in pretekel maratonsko razdaljo. Šlo je za preizkušnjo za dober namen.
"Trenutno razmere so nas prikovale na virtualne povezave in svetove. Je treba povedati, da so se simulacije športnih aktivnosti tudi zelo tehnološko razvile, obstaja cel kup rešitev, ki že zelo realno simulirajo dejansko športno dejavnost v tem virtualnem svetu," je ta teden v spletni okrogli mizi v organizaciji Zavoda za športno pravo Sport Lex dejal generalni sekretar OKS Blaž Perko.
Mednarodni olimpijski komite (MOK) se je že pred izbruhom pandemije novega koronavirusa lotil proučevanja fenomena e-športa. Posebno skupino pri Moku vodi predsednik mednarodne kolesarske federacije Uci, ki bo preučila in pripravila izhodišča za morebitno vključitev e-športa v olimpijsko gibanja. V tem trenutku so še prezgodnje napovedi, ali bo e-šport del uradnega olimpijskega programa že na poletnih olimpijskih igrah leta 2024 v Parizu.
"Najprej je tu e-šport oziroma e-igre, ki simulirajo dejansko športno aktivnost. In tukaj so odkrili velik potencial za sodelovanje oziroma vključitev dejavnosti v športno gibanje. Mednarodne športne federacije se spodbuja, da iščejo načine, kako izvajati te virtualne različice njihovih športnih panog," je dejal Perko. "Spodbuja se tudi povezovanje z industrijo, ki opravlja to dejavnost oziroma izdeluje programe za simulacijo športnih dejavnosti," je še dejal.
Medtem ko v simulacijah dejanskih športov vidijo velik potencial za razvoj in sodelovanja, pa so v olimpijski družini za zdaj zadržani do klasičnih računalniških iger, tako imenovanega e-gaminga. "Z vsebino teh iger se zdaj sploh ne ukvarjajo, pozornost se posveča predvsem igralcem oziroma e-gamerjem, ki to izvajajo. V smeri, kako vseeno v tej dejavnosti iskati športne prvine kot spodbujanje zdravega načina življenja za posameznikovo telesno in duševno zdravje," je ocenil Perko.
Mednarodna olimpijska družina išče skupne poti s tehnološko industrijo, ki se je ekstremno razvila, in išče načine, kako v olimpijsko gibanje vključiti ta potencial mladih, množic, ki spremljajo ta tekmovanja, je povedal Perko.
"Obstaja veliko pomislekov, najbolj problematično je pomanjkanja gibanja. Ni mogoče spregledati raziskav zdravstvenega sektorja, kako je sedeč in neaktiven način življenja problematičen, te igre pa so zelo priljubljene med mladimi. Sicer vrhunski igralci sami sporočajo, da imajo vrhunski igralci enako zahtevne priprave kot vrhunski športniki, po več ur na dan. Bi pa radi dobili podatke, kako te igre vplivajo na zdravje," navaja Perko.
"Ali je to šport ali ni? Definicija športa, ki jo imamo v Evropski uniji, je tako splošna, da veliko dejavnosti lahko opredelimo kot šport. V to definicijo tako ne sodijo zgolj tradicionalni, bazični športi. Po drugi strani šport razumemo kot način, kako naj bi se ljudje izražali z gibanjem skozi šport z namenom ohranjanja lastnega zdravja," dileme podaja Perko.
Po njegovih besedah na OKS, kot krovni nacionalni organizaciji za olimpijski šport, ki združuje panožne zveze, še niso prejeli vloge za sodelovanje s strani zainteresirane skupine, ki bi to področje ali panogo e-športa zastopala v Sloveniji.
"Osebno mislim, da bi bilo v tem trenutku problematično proglasiti zmagovalca svetovnega prvenstva v e-gamingu za vrhunskega športnika, kot ga razumemo pri nas v Sloveniji. Ker bi bil to konkreten signal tudi mladim, da si za pridobitev naziva vrhunskega športnika pri nas lahko najboljši v igranju strateških iger. Ne vem, če bi bilo to ravno družbeno odgovoren signal," meni Perko.
"Po drugi strani pa je treba nadaljevati pogovore, razumeti mlade, industrijo in najti skupno pot. A te še ne poznam, ne vem, kako in kam. Ni pa mogoče spregledati predvsem velikega potenciala, ki je velik tudi zaradi finančnih vložkov. Sploh glede na to, da so sredstva v športu v Sloveniji majhna. Odliv novih mladih, ki se bi ukvarjali s športom, bo še dodaten problem," je sklenil Perko.
