V domovini Boudina so se, po praznovanju alžirske neodvisnosti, na olimpijskem stadionu v Oranu zaključile 19. Sredozemske igre. Prizorišče leži v osrčju novega in zelo modernega športnega kompleksa s plavalnim delom in dvorano za moštvene športe, v neposredni bližini pa so na še pred nekaj leti zanemarjenem obrobju mesta prav tako zrasli povsem novo univerzitetno središče in številna blokovska naselja.
Zelo lep in sodoben športni park, podobni so bili tudi za druge športe, denimo za strelstvo v vojaški bazi, ne zaostaja za tistim, ki so ga zgradili v Pekingu za olimpijske igre leta 2008, razen nekoliko po velikosti. Kar nekaj slovenskih športnikov je dejalo, da je bilo vzdušje na polnih tribunah olimpijskega stadiona podobno tistemu v nogometni ligi prvakov.
Slovenska ekipa je osvojila 23 kolajn, kar je veliko manj kot pred štirimi leti v Tarragoni (36 odličij), a so bile v Španiji le štiri zlate, tokrat pa jih je bilo šest najžlahtnejšega leska. Tri zlate so bile dosežene v bazenu, pri vseh je bila udeležena Janja Šegel, s tremi zlatimi in srebrno kolajno najboljša slovenska udeleženka iger, na katerih so plavalci skupaj osvojili kar deset odličij, dve v štafetah. Po štiri kolajne sta osvojili še Katja Fain in Neža Klančar.
Po prvih mestih so posegli še judoist Vito Dragič, namiznoteniški igralci Darko Jorgić, Deni Kožul in Peter Hribar, ki so ubranili ekipno zlato, in atletinja Neja Filipič v troskoku. Slednja je bila četrta še v skoku v daljino. Na tem tekmovanju je bilo sicer zelo veliko četrtih mest, med drugim so po trikrat stopničke za las zgrešili v gimnastiki in balinanju.
V atletiki in plavanju je Slovenija osvojila 13 kolajn, več kot polovico. Tri odličja so bila osvojena še v strelstvu, dve bronasti posamezno in v mešanih ekipah sta prispevala Živa Dvoršak in Luka Lukič. Dve srebrni odličji, posamično in v štafeti, je osvojila še atletinja Anita Horvat.
"Mislim, da smo dosegi dobre rezultate. Imeli smo mlado ekipo, na številnih tekmah je res zelo malo manjkalo do odličij. Igre smo opravili uspešno, izjemno so nastopili plavalci, ki so prišli zelo dobro pripravljeni in motivirani, dobro so nastopili še atleti in strelci, kolajne pa smo osvojili še v nekaterih drugih panogah," je ocenil Blaž Perko, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije in član izvršnega odbora Mednarodnega komiteja sredozemskih iger (ICMG).
Na igrah sta nastopili le dve slovenski ekipi, vaterpolisti in pomlajena moška rokometna vrsta, ki je morala zaradi okužb z novim koronavirusom predčasno končati tekmovanje.
Za nekatere športne panoge, ki jih ni na programu OI, so bile SI vrhunec tekmovalnega leta, za druge pomemben dogodek in so nastopili z najboljšimi ekipami, spet druge, kot je moška kolesarska reprezentanca, niso bile prisotne z najboljšimi. Atletski program je bil zelo okrnjen, na progamu ni bilo skoraj polovice olimpijskih disciplin, ni bilo tudi dveh slovenskih favoritov, Kristjana Čeha in Tine Šutej, manjkala je tudi Maruša Mišmaš Zrimšek.
"Prijetno so nas presenetile polne tribune med tekmovanji, kar ni značilno za SI. Vzdušje je bilo izjemno, zlasti ko so nastopali domači tekmovalci, tudi naši so dejali, da je bilo zanje to še dodatna motivacija z doseganje boljših izidov. Objekti so izjemni, lepi, moderni, atletski stadion in plavalna dvorana imata še zunanja objekta za ogrevanje, pomožni atletski bi bil lahko že sam ustrezen za izvedbo tekmovanj," je nanizal Perko.
Izrazil je upanje, da bodo ti objekti na voljo za treninge in predvsem izvedbo velikih športnih tekmovanj v prihodnje.
To prijetno sliko je zelo motilo veliko policijskega nadzora v severnoafriški državi, kjer prave svobode medijev in izražanja ni. Kot tudi ni turizma, ki bi lahko bil v prihodnjih letih pomemben vir prihodka v z nafto in zemeljskim plinom bogati državi, kjer se gorivo na bencinskih črpalkah dobi za drobiž. Udeleženci so bili dobesedno zaprti v sredozemsko vas, tuji novinarji so imeli težave pri pridobitvi vizumov, po prihodu pa so imeli dobesedno sence, policiste v civilni obleki, ki so budno spremljali njihovo gibanje.
"Varnost se je nekaj dni pred zaključkom iger še povečala. Različne veje policije so bile zadolžene za varnost udeležencev, ki je bila prednostna naloga organizatorjev. Šli smo lahko skoraj povsod, ampak vedno je bil nekdo zraven. Vtis pa je tudi, da so skušali z različnimi ukrepi zakriti nekatere pomanjkljivosti v državi z represivnim aparatom, ki ščiti oblast," je ocenil Perko.
Takega policijskega nadzora gotovo ne bo na naslednjih sredozemskih igrah, ki bodo dvajseto izvedbo doživele čez štiri leta v Tarantu v Italiji. A tedaj tudi ne bo priložnosti, da bi se pokukalo v zelo zaprt del sveta, kamor McDonald's in druge podobne korporacije še niso prišle.
Slovenska ekipa je osvojila 23 kolajn, kar je veliko manj kot pred štirimi leti v Tarragoni (36 odličij), a so bile v Španiji le štiri zlate, tokrat pa jih je bilo šest najžlahtnejšega leska. Tri zlate so bile dosežene v bazenu, pri vseh je bila udeležena Janja Šegel, s tremi zlatimi in srebrno kolajno najboljša slovenska udeleženka iger, na katerih so plavalci skupaj osvojili kar deset odličij, dve v štafetah. Po štiri kolajne sta osvojili še Katja Fain in Neža Klančar.
Po prvih mestih so posegli še judoist Vito Dragič, namiznoteniški igralci Darko Jorgić, Deni Kožul in Peter Hribar, ki so ubranili ekipno zlato, in atletinja Neja Filipič v troskoku. Slednja je bila četrta še v skoku v daljino. Na tem tekmovanju je bilo sicer zelo veliko četrtih mest, med drugim so po trikrat stopničke za las zgrešili v gimnastiki in balinanju.
V atletiki in plavanju je Slovenija osvojila 13 kolajn, več kot polovico. Tri odličja so bila osvojena še v strelstvu, dve bronasti posamezno in v mešanih ekipah sta prispevala Živa Dvoršak in Luka Lukič. Dve srebrni odličji, posamično in v štafeti, je osvojila še atletinja Anita Horvat.
"Mislim, da smo dosegi dobre rezultate. Imeli smo mlado ekipo, na številnih tekmah je res zelo malo manjkalo do odličij. Igre smo opravili uspešno, izjemno so nastopili plavalci, ki so prišli zelo dobro pripravljeni in motivirani, dobro so nastopili še atleti in strelci, kolajne pa smo osvojili še v nekaterih drugih panogah," je ocenil Blaž Perko, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije in član izvršnega odbora Mednarodnega komiteja sredozemskih iger (ICMG).
Na igrah sta nastopili le dve slovenski ekipi, vaterpolisti in pomlajena moška rokometna vrsta, ki je morala zaradi okužb z novim koronavirusom predčasno končati tekmovanje.
Za nekatere športne panoge, ki jih ni na programu OI, so bile SI vrhunec tekmovalnega leta, za druge pomemben dogodek in so nastopili z najboljšimi ekipami, spet druge, kot je moška kolesarska reprezentanca, niso bile prisotne z najboljšimi. Atletski program je bil zelo okrnjen, na progamu ni bilo skoraj polovice olimpijskih disciplin, ni bilo tudi dveh slovenskih favoritov, Kristjana Čeha in Tine Šutej, manjkala je tudi Maruša Mišmaš Zrimšek.
"Prijetno so nas presenetile polne tribune med tekmovanji, kar ni značilno za SI. Vzdušje je bilo izjemno, zlasti ko so nastopali domači tekmovalci, tudi naši so dejali, da je bilo zanje to še dodatna motivacija z doseganje boljših izidov. Objekti so izjemni, lepi, moderni, atletski stadion in plavalna dvorana imata še zunanja objekta za ogrevanje, pomožni atletski bi bil lahko že sam ustrezen za izvedbo tekmovanj," je nanizal Perko.
Izrazil je upanje, da bodo ti objekti na voljo za treninge in predvsem izvedbo velikih športnih tekmovanj v prihodnje.
To prijetno sliko je zelo motilo veliko policijskega nadzora v severnoafriški državi, kjer prave svobode medijev in izražanja ni. Kot tudi ni turizma, ki bi lahko bil v prihodnjih letih pomemben vir prihodka v z nafto in zemeljskim plinom bogati državi, kjer se gorivo na bencinskih črpalkah dobi za drobiž. Udeleženci so bili dobesedno zaprti v sredozemsko vas, tuji novinarji so imeli težave pri pridobitvi vizumov, po prihodu pa so imeli dobesedno sence, policiste v civilni obleki, ki so budno spremljali njihovo gibanje.
"Varnost se je nekaj dni pred zaključkom iger še povečala. Različne veje policije so bile zadolžene za varnost udeležencev, ki je bila prednostna naloga organizatorjev. Šli smo lahko skoraj povsod, ampak vedno je bil nekdo zraven. Vtis pa je tudi, da so skušali z različnimi ukrepi zakriti nekatere pomanjkljivosti v državi z represivnim aparatom, ki ščiti oblast," je ocenil Perko.
Takega policijskega nadzora gotovo ne bo na naslednjih sredozemskih igrah, ki bodo dvajseto izvedbo doživele čez štiri leta v Tarantu v Italiji. A tedaj tudi ne bo priložnosti, da bi se pokukalo v zelo zaprt del sveta, kamor McDonald's in druge podobne korporacije še niso prišle.
