Na seji izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije so člani potrdili kriterije za nastop slovenske reprezentance na olimpijskih igrah Tokio 2020 ter mladinske olimpijske igre Luzana 2020.
Uvodoma so podaljšali pogodbo študija na daljavo kot pomoč športnikom, ki tekmujejo in so v procesu treninga na tujem ali doma. OKS skupaj s partnerji tovrstno podporo športnikom zagotavlja od leta 2002, v prejšnjem študijskem letu je bilo vključenih 105 dijakov, pri tem je zelo pomembna vloga Telekoma Slovenije, ki zagotavlja potrebno tehnično in tudi denarno podporo. V programu sta bili v preteklosti na mariborskih šolah med drugimi vključeni tudi alpska smučarka Ilka Štuhec in teniška igralka Polona Hercog pa tudi številni drugi igralci in igralke iz moštvenih ter posamičnih športov, ki so zastopali in zastopajo Slovenjo na velikih tekmovanjih.
Večina kriterijev za nastop na OI v japonski prestolnici med 24. julijem in 9. avgustom 2020 je sicer že mednarodno določenih, saj so kriterij za poletne igre zelo ostri, saj ima Mednarodni olimpijski komite omejitev za skupno število športnikov in tudi spremljevalcev, ki lahko z vsega sveta sodelujejo na OI. OKS predvideva, da bo na OI 2020 sodelovalo med 60 do 80 slovenskih športnic in športnikov, 2. julija 2020 pa bo slovenska reprezentanca na seji IO OKS predvidoma tudi dokončno določena.
OKS ima tudi svoje športne kriterije na treh ravneh; prva raven so kandidati za olimpijske medalje, druga je možnost uvrstitve v prvo tretjino udeležencev, tretja raven pa so potencialni športniki, ki imajo dejanske možnosti, da izpolnijo mednarodne kriterije na nastop na OI. Ta merila so pomembna predvsem zaradi sofinanciranje stroškov priprav za športnike, da je denar usmerjen v tiste, ki lahko postanejo olimpijci.
Člani IO so potrdili tudi gradiva redne letne skupščine OKS, ki bo 18. junija ob 16. uri v Celju na tamkajšnjem sejmišču. Del tega je tudi poročilo o delu v lanskem letu in letošnji delovni načrt. OKS je tako za letos prvotno načrtoval 6,7 milijona evrov prihodkov, po rebalansu pa jih bo 7,15 milijona, kar je nekaj nad 5,5 odstotka več od lanskih predvidevanj.
Največje povečanje, skoraj 22 odstotkov, bo iz državnega proračuna, 7,5-odstotno povečanje bo iz evropskih projektov, šest pa iz sponzorske dejavnosti. Bo pa tudi manj denarja od predvidevanj, največ, nekaj manj kot 15 odstotkov, iz Fundacije za šport, pet odstotkov manj pa tudi iz Moka. Največ prihodkov bo imel OKS od sponzorjev, 2,6 milijona, 2,1 milijona od evropskih projektov, dober milijon pa iz proračuna.
"OKS pripravi načrt dela in financiranja za naslednje leto že v drugi polovici prejšnjega leta in je bil za letos potrjen na skupščini decembra lani. V tistem času še niso bili znani natančni prihodki, ki jih dobimo od naših najpomembnejš partnerjev in iz sistemskih virov. Zato smo pripravili rebalans, ki letos zaradi povišanja sredstev ne prinaša krčenj pri dejavnosti," je pojasnil generalni sekretar OKS Blaž Perko.
Obravnavali so tudi strokovna izhodišča za dvig obsega in kakovosti športne vzgoje v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Razpravo je odprlo pristojno ministrstvo z Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju v naši državi. V novejših strokovnih in političnih mednarodnih dokumentih je zapisano, da se je zaradi velikih sprememb v življenjskem slogu staršev in otrok posledično povečal pomen športne vzgoje v izobraževanju in družbi nasploh.
V OKS so ugotovili, da imamo v Slovenji sorazmerno dober šolski športni sistem, da pa so še vedno številne priložnosti, saj športna vzgoja ni v celoti vključena v šolski sistem od vrtcev do univerz. Šolske športne vzgoje so namreč deležni vsi učenci ne glede na siceršnji socialni položaj, kar je podlaga ne le za zdrav življenjski slog tudi v poznejših življenjskih obdobjih, ampak tudi osebnostnem oblikovanju in dejavnem vključevanju v družbo.
Večina kriterijev za nastop na OI v japonski prestolnici med 24. julijem in 9. avgustom 2020 je sicer že mednarodno določenih, saj so kriterij za poletne igre zelo ostri, saj ima Mednarodni olimpijski komite omejitev za skupno število športnikov in tudi spremljevalcev, ki lahko z vsega sveta sodelujejo na OI. OKS predvideva, da bo na OI 2020 sodelovalo med 60 do 80 slovenskih športnic in športnikov, 2. julija 2020 pa bo slovenska reprezentanca na seji IO OKS predvidoma tudi dokončno določena.
OKS ima tudi svoje športne kriterije na treh ravneh; prva raven so kandidati za olimpijske medalje, druga je možnost uvrstitve v prvo tretjino udeležencev, tretja raven pa so potencialni športniki, ki imajo dejanske možnosti, da izpolnijo mednarodne kriterije na nastop na OI. Ta merila so pomembna predvsem zaradi sofinanciranje stroškov priprav za športnike, da je denar usmerjen v tiste, ki lahko postanejo olimpijci.
Člani IO so potrdili tudi gradiva redne letne skupščine OKS, ki bo 18. junija ob 16. uri v Celju na tamkajšnjem sejmišču. Del tega je tudi poročilo o delu v lanskem letu in letošnji delovni načrt. OKS je tako za letos prvotno načrtoval 6,7 milijona evrov prihodkov, po rebalansu pa jih bo 7,15 milijona, kar je nekaj nad 5,5 odstotka več od lanskih predvidevanj.
Največje povečanje, skoraj 22 odstotkov, bo iz državnega proračuna, 7,5-odstotno povečanje bo iz evropskih projektov, šest pa iz sponzorske dejavnosti. Bo pa tudi manj denarja od predvidevanj, največ, nekaj manj kot 15 odstotkov, iz Fundacije za šport, pet odstotkov manj pa tudi iz Moka. Največ prihodkov bo imel OKS od sponzorjev, 2,6 milijona, 2,1 milijona od evropskih projektov, dober milijon pa iz proračuna.
"OKS pripravi načrt dela in financiranja za naslednje leto že v drugi polovici prejšnjega leta in je bil za letos potrjen na skupščini decembra lani. V tistem času še niso bili znani natančni prihodki, ki jih dobimo od naših najpomembnejš partnerjev in iz sistemskih virov. Zato smo pripravili rebalans, ki letos zaradi povišanja sredstev ne prinaša krčenj pri dejavnosti," je pojasnil generalni sekretar OKS Blaž Perko.
Obravnavali so tudi strokovna izhodišča za dvig obsega in kakovosti športne vzgoje v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Razpravo je odprlo pristojno ministrstvo z Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju v naši državi. V novejših strokovnih in političnih mednarodnih dokumentih je zapisano, da se je zaradi velikih sprememb v življenjskem slogu staršev in otrok posledično povečal pomen športne vzgoje v izobraževanju in družbi nasploh.
V OKS so ugotovili, da imamo v Slovenji sorazmerno dober šolski športni sistem, da pa so še vedno številne priložnosti, saj športna vzgoja ni v celoti vključena v šolski sistem od vrtcev do univerz. Šolske športne vzgoje so namreč deležni vsi učenci ne glede na siceršnji socialni položaj, kar je podlaga ne le za zdrav življenjski slog tudi v poznejših življenjskih obdobjih, ampak tudi osebnostnem oblikovanju in dejavnem vključevanju v družbo.
