Igre XVI. olimpiade / Albertville, Francija 8. 2. - 23. 2. 1992
ORGANIZATOR | ||||||
št. športnikov: | 1.801 (488 Ž, 1.313 M) | spletna stran: | https://www.olympic.org/albertville-1992 | |||
št. športnih panog: | 12 | št. novinarjev: | 5.849 | |||
št. disciplin: | 57 | št. volonterjev: | 8.647 | |||
št. držav: | 64 | |||||
|
||||||
SLOVENSKA REPREZENTANCA | ||||||
št. športnikov: | 28 (7 Ž, 21 M) | zastavonoša na otvoritvi: | Franci Petek (smučarski skoki) | |||
št. športnih panog: | 6 | pregled reprezentance: | slovenska reprezentanca | |||
št. kolajn: | 0 | pregled rezultatov: | rezultati Albertville 1992 |
KOLAJNA | MASKOTA | BAKLA | OLIMPIJSKI PLAKAT |
Leta 1992 so poletne in zimske olimpijske igre še zadnjič potekale v istem letu. Zimski spektakel, ki je potekal od 8. do 23. februarja 1992, je gostil Albertville, tokrat prvič tudi s samostojno Slovenijo. Slovenijo je MOK kot polnopravno članico priznal vsega tri dni pred začetkom iger. Takoj po priznanju so v avto sedli funkcionarji Tone Vogrinec, Janez Bukovnik in Tom Levovnik ter se odpeljali v Albertville, kjer so skorajda čez noč morali pripraviti vse potrebno za prihod prve slovenske olimpijske reprezentance.
REPREZENTANCA SLOVENIJE - UVRSTITVE
REPREZENTANCA SLOVENIJE - UVRSTITVE
Šport | Priimek | Ime | Disciplina | Uvrstitev |
---|---|---|---|---|
|
|
|
|
|
drsanje - umetnostno | Klasinc | Luka | posamezno | 26.m |
Kopač | Mojca | posamezno | 26.m | |
|
|
|
|
|
smučanje - alpsko | Bergant | Klemen | slalom | 24.m |
Bokal | Nataša | kombinacija | 7.m | |
slalom | odstop | |||
super veleslalom | 32.m | |||
veleslalom | 13.m | |||
Brlec | Barbara | super veleslalom | odstop | |
veleslalom | odstop | |||
Grilc | Gregor | slalom | 22.m | |
super veleslalom | 20.m | |||
veleslalom | 16.m | |||
Hrovat | Urška | slalom | 10.m | |
super veleslalom | diskval. | |||
Košir | Jure | kombinacija | 13.m | |
slalom | 19.m | |||
super veleslalom | 29.m | |||
veleslalom | 22.m | |||
Kunc | Mitja | slalom | 23.m | |
super veleslalom | 27.m | |||
veleslalom | 23.m | |||
Miklavc | Andrej | slalom | 17.m | |
veleslalom | 24.m | |||
Pretnar | Špela | super veleslalom | odstop | |
veleslalom | diskval. | |||
Pušnik | Katjuša | slalom | 16.m | |
super veleslalom | odstop | |||
veleslalom | odstop | |||
Šarec | Veronika | slalom | odstop | |
|
|
|
|
|
smučanje - biatlon | Grajf | Sašo | 10 km šprint | 33.m |
20 km | 24.m | |||
4x7,5 km | 20.m | |||
Lekan | Boštjan | 10 km | 51.m | |
10 km šprint | 51.m | |||
20 km | 21.m | |||
Ožbolt | Janez | 10 km | 43.m | |
10 km šprint | 43.m | |||
20 km | 33.m | |||
4x7,5 km | 20.m | |||
Velepec | Jure | 20 km | 56.m | |
4x7,5 km | 20.m | |||
Velepec | Uroš | 10 km | 68.m | |
10 km šprint | 68.m | |||
4x7,5 km | 20.m | |||
|
|
|
|
|
smučanje - prosti slog | Jemec | Marko | grbine | 35.m |
Klančar | Marko | skoki | 16.m | |
Peternel | Aleksander | grbine | 28.m | |
|
|
|
|
|
smučanje - smučarski skoki | Petek | Franci | normalna skakalnica | 21.m |
velika skakalnica | 8.m | |||
velika skakalnica - ekipno | 6.m | |||
Fras | Damjan | velika skakalnica | 42.m | |
Gostiša | Samo | normalna skakalnica | 12.m | |
velika skakalnica | 22.m | |||
velika skakalnica - ekipno | 6.m | |||
Kopač | Primož | normalna skakalnica | 26.m | |
velika skakalnica - ekipno | 6.m | |||
Zupan | Matjaž | normalna skakalnica | 18.m | |
velika skakalnica | 27.m | |||
velika skakalnica - ekipno | 6.m | |||
|
|
|
|
|
smučanje - smučarski tek | Kavalar | Jože | 10 km klasično | 71.m |
15 km komb. zasl. tek | 62.m | |||
30 km klasično | 65.m | |||
50 km prosto | 24.m | |||
Kerštajn | Robert | 10 km klasično | 74.m | |
15 km komb. zasl. tek | 67.m | |||
30 km klasično | 50.m | |||
50 km prosto | 58.m |
SPREMLJEVALNO OSEBJE
Šport | Priimek | Ime | Funkcija |
---|---|---|---|
|
|
|
|
drsanje - umetnostno | Pirkmajer | Martina | trener |
|
|
|
|
smučanje - alpsko | Drobnič | Jože | glavni trener |
Janko | Gorazd | trener | |
Jazbec | Zdravko | serviser | |
Jurjec | Marko | trener | |
Kalan | Jaroslav | trener | |
Kranjc | Matjaž | glavni trener | |
Peternel | Ivo | serviser | |
Štibelj | Matjaž | serviser | |
Ursich | Igor | trener | |
Vogrinec | Tone | vodja ekipe | |
Žirovnik | Zvone | serviser | |
|
|
|
|
smučanje - biatlon | Vodičar | Janez | vodja ekipe |
|
|
|
|
smučanje - nordijska kombinacija | Gorjanc | Lojze | vodja ekipe |
Gros | Gabrijel | glavni trener | |
Justin | Anton | serviser | |
Koprivšek | Ludvik | trener | |
Korolkevič | Vladimir | trener | |
Norčič | Bogdan | trener | |
Žerjav | Jure | glavni trener | |
|
|
|
|
smučanje - prosti slog | Martinjek | Igor | trener |
|
|
|
|
vodstvo | Bukovnik | Janez | član delegacije |
Levovnik | Tomo | pomočnik vodje reprezentance | |
Mencinger | Avgust | zdravnik | |
Pavlovčič | Vinko | zdravnik | |
Popit | Tomaž | fizioterapevt | |
Rojšek | Janez | zdravnik | |
Rudolf | Marko | fizioterapevt | |
Vial | Nadia | olimpijski ataše | |
Vuga | Vanja | zdravnik | |
Zajc | Janez | vodja reprezentance |
OLIMPIJSKI UTRINKI
FRANCI PETEK Za prvega zastavonošo v zgodovini samostojne Slovenije pod olimpijskimi krogi je bil izbran takrat 20-letni Gorenjec Franci Petek, aktualni svetovni prvak iz leta 1991. V Savojskih Alpah je nato osvojil 8. mesto na veliki skakalnici in 6. mesto na ekipni tekmi. |
|
|
|
Slovenija se je iger premierno udeležila kot samostojna država. Pred prvim mimohodom na olimpijskem stadionu je bilo seveda Sloveniji treba utreti pot. Novembra 1991 sta predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev OKS Miro Cerar in sekretar Ivo Daneu podpisala uradno prošnjo za sprejem, ki je bilo poslano na MOK. Ustanovna skupščina OKS je bila 17. decembra 1991, Slovenija pa je bila nato 5. februarja 1992 tik pred OI v Albertvillu v MOK sprejeta kot polnopravna članica. |
|
|
|
KATJUŠA PUŠNIK Korošica Pušnikova je na svojih edinih olimpijskih igrah nastopila v slalomu in veleslalomu. V slalomu je osvojila 16. mesto, v veleslalomu pa je bila po prvem teku 22., nato pa je odstopila. |
|
|
|
BIATLONSKA EKIPA Na ekipni tekmi biatloncev je bila Slovenija 20., nastopili so brata Velepec ter Sašo Grajf in Janez Ožbolt. Mariborcan Grajf in Notranjec Ožbolt sta edina Slovenca, ki sta nastopila na kar petih olimpijskih igrah. |
|
|
|
MOJCA KOPAČ Takrat šele 16-letna Mojca Kopač, umetnostna drsalka iz Ljubljane, je postala prva tekmovalka pod slovensko zastavo na olimpijskem ledu. Devetkratna državna prvakinja premiernega nastopa sicer ni končala, je bila pa zato uspešnejša na igrah štiri in osem let kasneje, ko je bila 22. in 23. |
|
|
|
ROBERT KERŠTAJN Kot dobitnik prvih točk za Slovenijo na tekmah svetovnega pokala v smučarskih tekih, si je Jeseničan Robert Kerštajn - skupaj s kolegom Jožetom Kavalarjem - priboril olimpijsko vozovnico za Albertville. Nastopil je na štirih tekmah, najboljši rezultat je zabeležil na 30 km v klasični tehniki, ko je bil 50. |
Zanimivosti z zimskih olimpijskih iger Albertville 1992
Kar 64 držav se je udeležilo že tretjih iger v Franciji. Ob Hrvaški, baltskih državah, združeni Nemčiji je na otvoritev prikorakala tudi samostojna slovenska odprava. Športniki iz nekdanje Sovjetske zveze so tokrat (z izjemo baltskega trojčka) nastopili pod zastavo Skupnosti neodvisnih držav. Olimpijski program je postal bogatejši za akrobatsko smučanje (grbine), kratke proge v hitrostnem drsanju in ženski biatlon.
Razdrobljenost prizorišč in precejšnja oddaljenost sta poskrbeli za manj stikov med športniki. Prav druženje in prijateljstvo pa sta bila ena izmed osnovnih idej olimpijskega gibanja. Nad igrami so se zgražali tudi naravovarstveniki, saj so številne gradnje grobo posegale v naravo.
Na športnih prizoriščih so blesteli združeni nemški športniki, Skupnost neodvisnih držav in Norvežani. Slednji so kraljevali v smučarskem teku, kjer sta imela glavno besedo Vegard Ulvang in Bjorn Daehlie, ki je prav v Albertvillu začel pisati olimpijsko pravljico. Norvežan je namreč med leti 1992 in 1998 osvojil kar 12 kolajn, od tega osem zlatih. Junakinja iger je bila tudi ruska tekačica Ljubov Hegorova, trikratna prvakinja in dvakratna podprvakinja. Novega olimpijskega zlata se je veselil Alberto Tomba, med dekleta pa je bila prva dama Avstrijka Petra Kronberger. Navdušila sta tudi nemški biatlonec Mark Kirchner in finski skakalec Toni Nieminen.
Razdrobljenost prizorišč in precejšnja oddaljenost sta poskrbeli za manj stikov med športniki. Prav druženje in prijateljstvo pa sta bila ena izmed osnovnih idej olimpijskega gibanja. Nad igrami so se zgražali tudi naravovarstveniki, saj so številne gradnje grobo posegale v naravo.
Na športnih prizoriščih so blesteli združeni nemški športniki, Skupnost neodvisnih držav in Norvežani. Slednji so kraljevali v smučarskem teku, kjer sta imela glavno besedo Vegard Ulvang in Bjorn Daehlie, ki je prav v Albertvillu začel pisati olimpijsko pravljico. Norvežan je namreč med leti 1992 in 1998 osvojil kar 12 kolajn, od tega osem zlatih. Junakinja iger je bila tudi ruska tekačica Ljubov Hegorova, trikratna prvakinja in dvakratna podprvakinja. Novega olimpijskega zlata se je veselil Alberto Tomba, med dekleta pa je bila prva dama Avstrijka Petra Kronberger. Navdušila sta tudi nemški biatlonec Mark Kirchner in finski skakalec Toni Nieminen.