Tudi drugi dan športnega zbora v Portorožu so bile na sporedu zanimive vsebine. Najprej so predstavniki države in civilnih organizacij izrazili odločenost, da v Sloveniji čim prej vzpostavijo nacionalno središče za integriteto v športu in preprečevanje prirejanja rezultatov športnih tekmovanj; slednje je poleg dopinga največji problem svetovnega športa.
Boj proti dopingu se že več kot dve desetletji sistematično razvija in poteka v svetovnem merilu ter je umeščen tudi v kazensko zakonodajo posameznih držav. "Povsem drugače je pri preprečevanju prirejanja rezultatov športnih tekmovanj, ki se v zadnjem desetletju komajda premika z mrtve točke, četudi se po ocenah poznavalcev vsako leto na črnem trgu obrne več kot petsto milijard evrov," je navedel Zoran Verovnik, ki na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport skrbi za to področje in je vpet tudi v tovrstne mednarodne organizacije.
Poudaril je, da je že leta 2010 konferenca pristojnih ministrstev v Svetu Evrope sprejela smernice za boj proti temu kriminalu. "Za tovrstna dejanja velja zakonodaja lokacije, kjer potekajo stave, temu pa je Malta, ki jo po mojem mnenju podpirajo močni stavniški lobiji, nasprotovala. In vse se je ustavilo," je ocenil Verovnik.
Mitja Blaganje, generalni sekretar MIZŠ, je tokrat izrazil jasno zavezanost ministrstva, da naredi ustrezne korake čim prej, že v začetku naslednjega leta. "To pa zato, da se vrne našim otrokom vero v čist in pošten šport. En krog pogovorov smo že opravili z vsemi, za katere menimo, da bi morali pri tem sodelovati." Vključeni bodo predstavniki MIZŠ, drugih ministrstev, ki se jih dotika to področje, policije in tožilstva. Blaganje je zatrdil, da bodo vključili tudi čim več športnih zvez, tako ekipnih kot posamičnih, saj je tudi, denimo v tenisu, nameščanje izidov pogost pojav.
Pri nas je izmed zvez najbolj aktivna Nogometna zveza Slovenije, tudi zato, ker je pri preprečevanju nepravilnosti na tem področju v svetovnem merilu najbolj dejavna Evropska nogometna zveza, ki od nacionalnih zvez zahteva uvedbo sprejetih smernic in politik.
Pripravili smo kodeks za vse, ki so vključeni v nogomet, od igralcev, trenerjev sodnikov ... Uefa pokriva 33.000 tekem letno v Evropi, ki jih nadzoruje. Ko pride neka tekma na stavniške liste in ima veliko večja vplačila od normalnih, računalniški sistem to zazna in Uefa poročilo dobi po tekmi. To je osnova za nadaljnje postopanje," je pojasnil generalni sekretar NZS Martin Koželj.
Pri nas je OKS že vzpostavil sistem anonimnih prijav Žvižgavka, ki jo je v svoje delo povzela tudi NZS. Aleš Šolar, vodja Slovenske olimpijske akademije in EU projektov na OKS, je pojasnil, da so šele ob vzpostavitvi Žvižgavke videli, kakšna je razsežnost tega problema. "Ne le v nogometu, v številnih športih, za nekatere si tega sprva ne bi niti mislili." Pri tem pa ne gre zgolj za prirejanje izidov, ampak je zdaj prek interneta, kjer so mnoge kriminalne družbe vzpostavile svoje nekontrolirane sisteme, moč staviti praktično na vse. Od tega, kdo dobi prvi gol, rumeni ali rdeči karton, pa do bizarnosti, kot so kakšne vezalke ima športnica ter ali če bo nogometaš med polčasom pojedel hamburger.Odkrivanje tovrstnega kriminala je težko, marsičesa ta čas sploh ni mogoče sodno preganjati. "Če pri nas igrata dva kluba medobčinske lige, se ta tekma lahko pojavi na stavnicah. In če dam hipotetičen primer. V slačilnico nekdo pride in ponudi, da se stavi 500 evrov na izid 5:0. Del ali vsi sodelujoči bi se o tem potem tudi dejansko dogovorili. Potem policija stopi v ta prostor, pa ne more nič, ker to nista poklicna kluba," je navedel Koželj.
Olimpijski komite Slovenije je v Portorožu podpisal dogovor o sodelovanju fundacij pokojnega Leona Štuklja in Miroslava Cerarja, ki sta poimenovani po dveh največjih legendah ne le telovadnega športa, ampak športa nasploh; oba sta bila tudi pravnika.
Obe fundaciji podpirata mlade nadarjene športnike, Štukljeva, ki obstaja dve desetletji, tudi mlade umetnike.
"Žal mi je, da tega trenutka ni doživel tudi Štukelj. Fundacija OKS je morala nastati zato, da mladi športniki, ki ne morejo izživeti svojih sanj zaradi socialnega položaja, to lahko storijo. Štukelj in Cerar sta velika človeka, naša najboljša športnika in neponovljiva," je med drugim izpostavil predsednik OKS Bogdan Gabrovec.
"Štukelj, izjemna osebnost, ne le v športnem pogledu, se je Rotarijskemu klubu pridružil leta 1936 in 1993, ko je ta dobrodelni klub pri nas ponovno zaživel. Fundacija z njegovim imenom je nastala ob praznovanju stoletnice njegovega rojstva in je odtlej podpirala okrog 200 mladih," je povedal kirurg Erik Vrabič, predsednik Fundacije Leona Štuklja.
Delovni dan je bil sklenjen z večernim dogodkkom, na katerem so nagradili športnike in trenerje za njihove dosežke od začetka letošnjega leta in do konca septembra, za uspehe na ostalih tekmovanjih do konca leta pa jih bodo podelili ob drugi priložnosti. Najvišja priznanja OKS v neolimpijskem letu, velike statue za športnike in zlate plakete za trenerje, bodo podelili na prireditvi Športnik leta, ki bo 17. decembra v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Med drugimi priznanji so bile sinoči podeljene tudi štiri častne listine. Po koncu športne kariere sta ju dobila plavalec Peter Mankoč in smučarski skakalec Robert Kranjec. Za življenjsko delo v športu sta bila nagrajena Rudi Bračič in Matija Krnc.
Peter Mankoč je eden najuspešnejših slovenskih plavalcev. Bil je svetovni prvak v 25-m bazenih leta 2002 v Moskvi in 2004 v Indianapolisu, na SP je osvoji tudi odličja srebrnega in bronastega leska. Devetkrat zapored je bil evropski prvak, bil je tudi svetovni rekorder in rekorder svetovnih in evropskih prvenstev. Nastopal je za plavalni klub Ilirija, letos pa je bil vključen v program OKS razvoj kadrov v športu.
Robert Kranjec je eno izmed najuspešnejših karier smučarskih skakalcev v Sloveniji sklenil marca letos na poletih v Planici. Osvojil je naslov svetovnega prvaka v poletih v Vikersundu leta 2012, z ekipo pa bronasto olimpijsko medaljo v Salt Lake Cityju 2002. Na SP je osvojil še dve ekipni bronasti medalji, ima sedem posamičnih in osem ekipnih zmag v svetovnem pokalu in dva mala kristalna globusa v razvrstitvi poletov.
Rudi Bračič je z nogometom povezan prek 60 let in sedaj član izvršnega odbora NZS ter predsednik Zveze nogometnih trenerjev v Slovenije. Športno kariero je pričel v nogometnem klubu Železničar, potem je bil je trener vratarjev v Braniku, Železničarju in Mariboru, kjer je bil tudi kondicijski trener. Opravljal je še številne druge funkcije, bil je tudi član odbora za vrhunski šport OKS.
Matija Krnc se je z namiznim tenisom pričel ukvarjati leta 1956 kot član Krima. Že več kot 55 let je dejaven na mednarodnih tekmovanjih v Sloveniji in v tujini ter je sodeloval na več kot 500 turnirjih. Deloval je kot vrhovni sodnik in je tudi vrhovni mednarodni sodnik ter organizator. Kot predstavnik zveze je sodeloval na OI, SP in EP ter drugih prvenstvih. Bil je pobudnik integracije invalidskega športa v tekmovalne programe namiznega tenisa.
VSI PREJEMNIKI PRIZNANJ
Poudaril je, da je že leta 2010 konferenca pristojnih ministrstev v Svetu Evrope sprejela smernice za boj proti temu kriminalu. "Za tovrstna dejanja velja zakonodaja lokacije, kjer potekajo stave, temu pa je Malta, ki jo po mojem mnenju podpirajo močni stavniški lobiji, nasprotovala. In vse se je ustavilo," je ocenil Verovnik.
Mitja Blaganje, generalni sekretar MIZŠ, je tokrat izrazil jasno zavezanost ministrstva, da naredi ustrezne korake čim prej, že v začetku naslednjega leta. "To pa zato, da se vrne našim otrokom vero v čist in pošten šport. En krog pogovorov smo že opravili z vsemi, za katere menimo, da bi morali pri tem sodelovati." Vključeni bodo predstavniki MIZŠ, drugih ministrstev, ki se jih dotika to področje, policije in tožilstva. Blaganje je zatrdil, da bodo vključili tudi čim več športnih zvez, tako ekipnih kot posamičnih, saj je tudi, denimo v tenisu, nameščanje izidov pogost pojav.
Pri nas je izmed zvez najbolj aktivna Nogometna zveza Slovenije, tudi zato, ker je pri preprečevanju nepravilnosti na tem področju v svetovnem merilu najbolj dejavna Evropska nogometna zveza, ki od nacionalnih zvez zahteva uvedbo sprejetih smernic in politik.
Pripravili smo kodeks za vse, ki so vključeni v nogomet, od igralcev, trenerjev sodnikov ... Uefa pokriva 33.000 tekem letno v Evropi, ki jih nadzoruje. Ko pride neka tekma na stavniške liste in ima veliko večja vplačila od normalnih, računalniški sistem to zazna in Uefa poročilo dobi po tekmi. To je osnova za nadaljnje postopanje," je pojasnil generalni sekretar NZS Martin Koželj.
Pri nas je OKS že vzpostavil sistem anonimnih prijav Žvižgavka, ki jo je v svoje delo povzela tudi NZS. Aleš Šolar, vodja Slovenske olimpijske akademije in EU projektov na OKS, je pojasnil, da so šele ob vzpostavitvi Žvižgavke videli, kakšna je razsežnost tega problema. "Ne le v nogometu, v številnih športih, za nekatere si tega sprva ne bi niti mislili." Pri tem pa ne gre zgolj za prirejanje izidov, ampak je zdaj prek interneta, kjer so mnoge kriminalne družbe vzpostavile svoje nekontrolirane sisteme, moč staviti praktično na vse. Od tega, kdo dobi prvi gol, rumeni ali rdeči karton, pa do bizarnosti, kot so kakšne vezalke ima športnica ter ali če bo nogometaš med polčasom pojedel hamburger.Odkrivanje tovrstnega kriminala je težko, marsičesa ta čas sploh ni mogoče sodno preganjati. "Če pri nas igrata dva kluba medobčinske lige, se ta tekma lahko pojavi na stavnicah. In če dam hipotetičen primer. V slačilnico nekdo pride in ponudi, da se stavi 500 evrov na izid 5:0. Del ali vsi sodelujoči bi se o tem potem tudi dejansko dogovorili. Potem policija stopi v ta prostor, pa ne more nič, ker to nista poklicna kluba," je navedel Koželj.
Olimpijski komite Slovenije je v Portorožu podpisal dogovor o sodelovanju fundacij pokojnega Leona Štuklja in Miroslava Cerarja, ki sta poimenovani po dveh največjih legendah ne le telovadnega športa, ampak športa nasploh; oba sta bila tudi pravnika.
Obe fundaciji podpirata mlade nadarjene športnike, Štukljeva, ki obstaja dve desetletji, tudi mlade umetnike.
"Žal mi je, da tega trenutka ni doživel tudi Štukelj. Fundacija OKS je morala nastati zato, da mladi športniki, ki ne morejo izživeti svojih sanj zaradi socialnega položaja, to lahko storijo. Štukelj in Cerar sta velika človeka, naša najboljša športnika in neponovljiva," je med drugim izpostavil predsednik OKS Bogdan Gabrovec.
"Štukelj, izjemna osebnost, ne le v športnem pogledu, se je Rotarijskemu klubu pridružil leta 1936 in 1993, ko je ta dobrodelni klub pri nas ponovno zaživel. Fundacija z njegovim imenom je nastala ob praznovanju stoletnice njegovega rojstva in je odtlej podpirala okrog 200 mladih," je povedal kirurg Erik Vrabič, predsednik Fundacije Leona Štuklja.
Delovni dan je bil sklenjen z večernim dogodkkom, na katerem so nagradili športnike in trenerje za njihove dosežke od začetka letošnjega leta in do konca septembra, za uspehe na ostalih tekmovanjih do konca leta pa jih bodo podelili ob drugi priložnosti. Najvišja priznanja OKS v neolimpijskem letu, velike statue za športnike in zlate plakete za trenerje, bodo podelili na prireditvi Športnik leta, ki bo 17. decembra v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Med drugimi priznanji so bile sinoči podeljene tudi štiri častne listine. Po koncu športne kariere sta ju dobila plavalec Peter Mankoč in smučarski skakalec Robert Kranjec. Za življenjsko delo v športu sta bila nagrajena Rudi Bračič in Matija Krnc.
Peter Mankoč je eden najuspešnejših slovenskih plavalcev. Bil je svetovni prvak v 25-m bazenih leta 2002 v Moskvi in 2004 v Indianapolisu, na SP je osvoji tudi odličja srebrnega in bronastega leska. Devetkrat zapored je bil evropski prvak, bil je tudi svetovni rekorder in rekorder svetovnih in evropskih prvenstev. Nastopal je za plavalni klub Ilirija, letos pa je bil vključen v program OKS razvoj kadrov v športu.
Robert Kranjec je eno izmed najuspešnejših karier smučarskih skakalcev v Sloveniji sklenil marca letos na poletih v Planici. Osvojil je naslov svetovnega prvaka v poletih v Vikersundu leta 2012, z ekipo pa bronasto olimpijsko medaljo v Salt Lake Cityju 2002. Na SP je osvojil še dve ekipni bronasti medalji, ima sedem posamičnih in osem ekipnih zmag v svetovnem pokalu in dva mala kristalna globusa v razvrstitvi poletov.
Rudi Bračič je z nogometom povezan prek 60 let in sedaj član izvršnega odbora NZS ter predsednik Zveze nogometnih trenerjev v Slovenije. Športno kariero je pričel v nogometnem klubu Železničar, potem je bil je trener vratarjev v Braniku, Železničarju in Mariboru, kjer je bil tudi kondicijski trener. Opravljal je še številne druge funkcije, bil je tudi član odbora za vrhunski šport OKS.
Matija Krnc se je z namiznim tenisom pričel ukvarjati leta 1956 kot član Krima. Že več kot 55 let je dejaven na mednarodnih tekmovanjih v Sloveniji in v tujini ter je sodeloval na več kot 500 turnirjih. Deloval je kot vrhovni sodnik in je tudi vrhovni mednarodni sodnik ter organizator. Kot predstavnik zveze je sodeloval na OI, SP in EP ter drugih prvenstvih. Bil je pobudnik integracije invalidskega športa v tekmovalne programe namiznega tenisa.
VSI PREJEMNIKI PRIZNANJ
