.JPG)
Za mladimi športniki je prvi teden tekmovanj na tretjih zimskih mladinskih olimpijskih igrah. V olimpijski prestolnici Lozani in na okoliških prizoriščih so bili okronani novi mladinski olimpijski prvaki. Mladi so prvič izkusili, kako je tekmovati na velikem tekmovanju, odgovarjati na vprašanja novinarjev ter kako je zmagati in izgubiti.
Mladinske olimpijske igre so zadnja stopnička pred pravimi olimpijskimi igrami. Gre za generalko, v ospredju pa ni le tekmovanje, temveč spoznavanje olimpijskih vrednot, sklepanje prijateljstev, spoznavanje pravil poštene športne igre ter medsebojno spoštovanje.
Tekmovalci res še niso polnoletni, stari so 14, 15, 16, 17 let, a je vseeno vzdušje v Lozani in na prizoriščih olimpijsko. Tekmovanja so prava, športniki se trudijo, borijo se na vso moč, na tribunah so otroci in odrasli, ki navijajo in uživajo v športnem vzdušju, veselje ob dosežkih in kolajnah je veliko in pristno, prav tako razočaranje, ko spodleti in cilj ni bil dosežen. Solze sreče ob uspehih in solze žalosti ob neuspehih.
Tokratne igre niso le posebne po rekordnem številu udeležencev, posebne so tudi po tem, da bodo športniki, ki so že opravili nastope, odpotovali domov, in svoje sobe v super sodobnem novem študentskem domu v osmih nadstropjih v obliki kroga Vortexu, ki služi kot olimpijska vas, prepustili drugi novi veliki skupini športnikov, ki jih preizkušnje še čakajo.
S svojimi nastopi so že opravili alpski smučarji, biatlonci, od turnirja so se poslovili tudi slovenski igralci v curlingu ter hokejisti, ki so nastopili na turnirju 3 na 3. Njihova mesta bodo zasedli smučarji skakalci, nordijski kombinatorci, tekači na smučeh, smučarji in deskarji na snegu, ki nastopajo v disciplinah prostega sloga. Prve tekmovalne preizkušnje čakajo tudi sankače, za katerimi je teden treningov povsem na drugem koncu Švice v več kot 400 kilometrov oddaljenem Sankt Moritzu.
Slovenci so na igrah v Lozani posegli po kolajnah. Že prvi dan tekmovanj je alpski smučar Rok Ažnoh poskrbel za prvo slovensko srebro v superveleslalomu. Uspešna sta bila tudi slovenska predstavnika na premiernem olimpijskem turnirju v hokeju 3 na 3. Maks Perčič je osvojil zlato, Tjaš Lesničar srebro.
Perčič je kot član ekipe 13 fantov iz 13 različnih držav v zelenih dresih, njihovo ime je bilo Green Leafs oziroma Zeleni listi, z 10:4 v finalu premagal ekipo Gorenjca Lesničarja v rdečih dresih z imenom Red Rebels oziroma Rdeči uporniki. Njuni kolajni ne bosta šteli v uradno slovensko kvoto, kajti šlo je za turnir pod nevtralno olimpijsko zastavo.
Petnajstletnemu Mariborčanu Perčiču bo turnir ostal v zelo lepem spominu: "Olimpijske igre so res enkratno doživetje, počutim se fenomenalno, vsi v tem mestu živijo za igre, povsod si nekaj posebnega, tekmovanje 3 na 3 je res super, sproščujoče, zabavno."
Je bilo pa tudi malce čudno: "Počutil sem se kot v dresu Olimpije, za Tjaša pa je delovalo kot da je v dresu Jesenic, ker je bil rdeči, bilo je zabavno, a tudi borbeno."
Ptujčanka Arwen Nylaander, ki je s svojo ekipo izgubila boj za bron, je s soigralkami veliko pričakovala, nato pa je podelitev kolajn gledala s tribun. Razočaranje je bilo veliko. "Borile smo se, da bi prišle v finale, pa se nam ni izšlo. Smo bile res žalostne, takoj smo se vse zjokale. Žalostna bom, ko bom pomislila, da bi lahko domov prinesla medaljo. Sem pa na turnirju spoznala nove prijateljice, s katerimi se bom mogoče še kdaj srečala na kakšnem drugem turnirju."
Tekmovalci res še niso polnoletni, stari so 14, 15, 16, 17 let, a je vseeno vzdušje v Lozani in na prizoriščih olimpijsko. Tekmovanja so prava, športniki se trudijo, borijo se na vso moč, na tribunah so otroci in odrasli, ki navijajo in uživajo v športnem vzdušju, veselje ob dosežkih in kolajnah je veliko in pristno, prav tako razočaranje, ko spodleti in cilj ni bil dosežen. Solze sreče ob uspehih in solze žalosti ob neuspehih.
Tokratne igre niso le posebne po rekordnem številu udeležencev, posebne so tudi po tem, da bodo športniki, ki so že opravili nastope, odpotovali domov, in svoje sobe v super sodobnem novem študentskem domu v osmih nadstropjih v obliki kroga Vortexu, ki služi kot olimpijska vas, prepustili drugi novi veliki skupini športnikov, ki jih preizkušnje še čakajo.
S svojimi nastopi so že opravili alpski smučarji, biatlonci, od turnirja so se poslovili tudi slovenski igralci v curlingu ter hokejisti, ki so nastopili na turnirju 3 na 3. Njihova mesta bodo zasedli smučarji skakalci, nordijski kombinatorci, tekači na smučeh, smučarji in deskarji na snegu, ki nastopajo v disciplinah prostega sloga. Prve tekmovalne preizkušnje čakajo tudi sankače, za katerimi je teden treningov povsem na drugem koncu Švice v več kot 400 kilometrov oddaljenem Sankt Moritzu.
Slovenci so na igrah v Lozani posegli po kolajnah. Že prvi dan tekmovanj je alpski smučar Rok Ažnoh poskrbel za prvo slovensko srebro v superveleslalomu. Uspešna sta bila tudi slovenska predstavnika na premiernem olimpijskem turnirju v hokeju 3 na 3. Maks Perčič je osvojil zlato, Tjaš Lesničar srebro.
Perčič je kot član ekipe 13 fantov iz 13 različnih držav v zelenih dresih, njihovo ime je bilo Green Leafs oziroma Zeleni listi, z 10:4 v finalu premagal ekipo Gorenjca Lesničarja v rdečih dresih z imenom Red Rebels oziroma Rdeči uporniki. Njuni kolajni ne bosta šteli v uradno slovensko kvoto, kajti šlo je za turnir pod nevtralno olimpijsko zastavo.
Petnajstletnemu Mariborčanu Perčiču bo turnir ostal v zelo lepem spominu: "Olimpijske igre so res enkratno doživetje, počutim se fenomenalno, vsi v tem mestu živijo za igre, povsod si nekaj posebnega, tekmovanje 3 na 3 je res super, sproščujoče, zabavno."
Je bilo pa tudi malce čudno: "Počutil sem se kot v dresu Olimpije, za Tjaša pa je delovalo kot da je v dresu Jesenic, ker je bil rdeči, bilo je zabavno, a tudi borbeno."
Ptujčanka Arwen Nylaander, ki je s svojo ekipo izgubila boj za bron, je s soigralkami veliko pričakovala, nato pa je podelitev kolajn gledala s tribun. Razočaranje je bilo veliko. "Borile smo se, da bi prišle v finale, pa se nam ni izšlo. Smo bile res žalostne, takoj smo se vse zjokale. Žalostna bom, ko bom pomislila, da bi lahko domov prinesla medaljo. Sem pa na turnirju spoznala nove prijateljice, s katerimi se bom mogoče še kdaj srečala na kakšnem drugem turnirju."
