Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach je dobitnik mirovne nagrade Seula. Priznanje je, kot je pojasnila fundacija, ki ga podeljuje, dobil predvsem zaradi prizadevanj za enoten korejski nastop ob olimpijskih igrah v Pjingčangu leta 2018 in za spremembe v olimpijskem gibanju pod njegovim vodstvom.
Nagrado prvemu možu Moka so podelili zaradi njegovih mirovnih prizadevanj v športu, pri čemer so podeljevalci nagrade izpostavili tri glavne vidike. Najprej prizadevanja za čim bolj združevalen nastop obeh Korej na OI pred dvema letoma, kjer je obveljala njegova misel, da igre "niso le simbol olimpijskega miru, ampak naj postanejo temeljni kamen za mir".
Poleg tega so poudarili njegovo podporo begunskim športnikom, z ustanovitvijo olimpijske ekipe športnikov beguncev pa je tudi na svetovni ravni opozoril na to aktualno problematiko. Tretji vidik pa so spremembe olimpijskega gibanja, ki jih vodi Bach in ki bodo po prepričanju podeljevalcev nagrade prispevale k miru in sodelovanju v svetu.
Zaradi pandemije in strogih zdravstvenih ukrepov se Bach ni udeležil slovesnosti v Seulu, na njej je sodeloval zgolj prek videokonference, med drugimi pa je bil v Južni Koreji na prizorišču tudi eden najvplivnejših Korejcev, nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon.
"Namen olimpijskih iger je bil vedno, da smo poudarjali mir skozi šport. Ko je Pierre de Coubertin ustanavljal Mok leta 1894, je bilo ob njem šest bodočih dobitnikov Nobelove nagrade za mir. Tako kot druge pobude za mir nam včasih ne uspe. Zavedamo se, da šport sam miru ne more ustvariti, odločitve o vojnah in miru so v rokah politike. Šport pa je lahko navdih za reševanje težav po prijateljski poti," je v zahvalnem govoru dejal Bach.
Nagrado so v Seulu zasnovali leta 1990, nastala je kot dediščina prvih olimpijskih iger v tej državi leta 1988. Podelijo jo vsaki dve leti.
Poleg tega so poudarili njegovo podporo begunskim športnikom, z ustanovitvijo olimpijske ekipe športnikov beguncev pa je tudi na svetovni ravni opozoril na to aktualno problematiko. Tretji vidik pa so spremembe olimpijskega gibanja, ki jih vodi Bach in ki bodo po prepričanju podeljevalcev nagrade prispevale k miru in sodelovanju v svetu.
Zaradi pandemije in strogih zdravstvenih ukrepov se Bach ni udeležil slovesnosti v Seulu, na njej je sodeloval zgolj prek videokonference, med drugimi pa je bil v Južni Koreji na prizorišču tudi eden najvplivnejših Korejcev, nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon.
"Namen olimpijskih iger je bil vedno, da smo poudarjali mir skozi šport. Ko je Pierre de Coubertin ustanavljal Mok leta 1894, je bilo ob njem šest bodočih dobitnikov Nobelove nagrade za mir. Tako kot druge pobude za mir nam včasih ne uspe. Zavedamo se, da šport sam miru ne more ustvariti, odločitve o vojnah in miru so v rokah politike. Šport pa je lahko navdih za reševanje težav po prijateljski poti," je v zahvalnem govoru dejal Bach.
Nagrado so v Seulu zasnovali leta 1990, nastala je kot dediščina prvih olimpijskih iger v tej državi leta 1988. Podelijo jo vsaki dve leti.
