Olimpijski komite Slovenije je na klube in športna društva ter vse ljubitelje športa v državi naslovil novo pobudo za pomoč slovenskemu športu. Vsak davčni zavezanec lahko del svoje odmerjene dohodnine nameni kot donacijo družbeno pomembnim ustanovam. V OKS so prepričani, da so ustrezni naslovnik za tovrstno donacijo lahko matična športna društva.
O tej pobudi so se na današnji seji seznanili tudi člani Izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez ter ji seveda namenili svojo podporo.
"Zakonodaja v Sloveniji omogoča, da do 0,5 odstotka odmerjene dohodnine, posredujemo v različne namene. Tudi športu. Postanimo njegovi podporniki. Prav zato je OKS-ZŠZ pripravil posebno spletno mesto olympic.si/podarim, kjer lahko izbirate med športnimi društvi v javnem interesu in jim enostavno namenite del dohodnine," je pobudo pojasnil predsednik OKS Bogdan Gabrovec.
Izvršni odbor OKS je na seji, ki je potekala virtualno, podprl tudi več zakonodajnih pobud komisije športnikov OKS za posodobitev zakona o Bloudkovih priznanjih iz leta 1994.
Kazalo bi razmisliti o odpravi pravila, da prejemnik Bloudkove nagrade za izjemen prispevek na področju slovenskega športa ne more kasneje v svojem življenju prejeti Bloudkove nagrade za življenjsko delo, kljub temu, da izpolnjuje pogoj o najmanj 30 letnem delovanju na področju športa in je bistveno prispeval k razvoju katerega koli segmenta športa, so opozorili v komisiji športnikov.
Športnik, ki je dobitnik Bloudkove nagrade za življenjsko delo, ima namreč po 35. členu zakonu o športu iz leta 2017 tudi pravico do izjemne državne pokojnine, je pojasnila predsednica komisije Raša Sraka Vuković.
Želijo si tudi, da bi se lahko za Bloudkove nagrade za življenjsko delo predlagalo, ne le športnike, temveč tudi strokovne delavce v športu, trenerje.
Zavzemajo se tudi za to, da števila Bloudkovih priznanj, ki se jih lahko podeli vsako leto, ne bi več omejevali. Nagrade oziroma priznanja bi si zaslužili vsi športniki, ki so v obravnavanem letu dosegli primerljive rezultate oziroma uvrstitve na olimpijskih igrah, svetovnih ali evropskih prvenstvih.
Zavzemajo se tudi za vključitev vseh športnikov, torej vrhunskih, perspektivnih in poklicnih, v sistem poklicnega zavarovanja.
Na pobudo komisije za ženski šport oziroma komisije za enakost spolov pa so člani izvršnega odbora OKS spregovorili tudi o zastopanosti spolov na vodstvenih položajih v športu in odnosu vodilnih v športnih organizacijah do tega področja. O tej temi člani IO OKS niso sprejeli dokončnega sklepa.
OKS se je po seji IO sešel na tradicionalni decembrski skupščini, ki je potekala v celoti virtualno. Načrtovani proračun OKS za leto 2021 znaša nekaj manj kot 9,5 milijona evrov (9.446.584,97). V ta znesek pa je vštet tudi strošek prestavljenih olimpijskih iger, ki bodo v Tokiu po novem naslednje leto.
Čeprav slovenski šport dosega izjemne uspehe, s katerimi se širi glas o Sloveniji po svetu, pa si prvi mož slovenske olimpijske družine Gabrovec želi, da bi to dejstvo prepoznala tudi država. Sistemska sredstva za slovenski šport, ki jih namenja država, se ne povečujejo oziroma so premajhna, kar predstavlja izziv za vodilne v OKS natanko na polovici štiriletnega mandata.
Skupščina OKS je obenem pozvala vlado k takojšnji vzpostavitvi razmer, da se omogoči športna vadba, pod omejenimi pogoji, tudi mlajšim kategorijam registriranih športnikov, ki je zdaj prepovedana po trenutnih zajezitvenih ukrepih za novi koronavirus.
Sporočilo skupščine OKS pa je tudi, da je ljudi treba spodbuditi k telesno gibalnim aktivnostim tudi v času zdravstvene krize. "S strani države oziroma vlade bi v tem času pričakovali več pozitivnih sporočil, da je treba tudi v teh razmerah ostati gibalno aktiven na pravilen način zaradi zdravja in vpliva športne aktivnosti na psiho-fizično počutje, ne pa strašenja, da naj ljudje ne hodijo ven iz svojih bivališč," je povedal generalni sekretar OKS Blaž Perko.
"Zakonodaja v Sloveniji omogoča, da do 0,5 odstotka odmerjene dohodnine, posredujemo v različne namene. Tudi športu. Postanimo njegovi podporniki. Prav zato je OKS-ZŠZ pripravil posebno spletno mesto olympic.si/podarim, kjer lahko izbirate med športnimi društvi v javnem interesu in jim enostavno namenite del dohodnine," je pobudo pojasnil predsednik OKS Bogdan Gabrovec.
Izvršni odbor OKS je na seji, ki je potekala virtualno, podprl tudi več zakonodajnih pobud komisije športnikov OKS za posodobitev zakona o Bloudkovih priznanjih iz leta 1994.
Kazalo bi razmisliti o odpravi pravila, da prejemnik Bloudkove nagrade za izjemen prispevek na področju slovenskega športa ne more kasneje v svojem življenju prejeti Bloudkove nagrade za življenjsko delo, kljub temu, da izpolnjuje pogoj o najmanj 30 letnem delovanju na področju športa in je bistveno prispeval k razvoju katerega koli segmenta športa, so opozorili v komisiji športnikov.
Športnik, ki je dobitnik Bloudkove nagrade za življenjsko delo, ima namreč po 35. členu zakonu o športu iz leta 2017 tudi pravico do izjemne državne pokojnine, je pojasnila predsednica komisije Raša Sraka Vuković.
Želijo si tudi, da bi se lahko za Bloudkove nagrade za življenjsko delo predlagalo, ne le športnike, temveč tudi strokovne delavce v športu, trenerje.
Zavzemajo se tudi za to, da števila Bloudkovih priznanj, ki se jih lahko podeli vsako leto, ne bi več omejevali. Nagrade oziroma priznanja bi si zaslužili vsi športniki, ki so v obravnavanem letu dosegli primerljive rezultate oziroma uvrstitve na olimpijskih igrah, svetovnih ali evropskih prvenstvih.
Zavzemajo se tudi za vključitev vseh športnikov, torej vrhunskih, perspektivnih in poklicnih, v sistem poklicnega zavarovanja.
Na pobudo komisije za ženski šport oziroma komisije za enakost spolov pa so člani izvršnega odbora OKS spregovorili tudi o zastopanosti spolov na vodstvenih položajih v športu in odnosu vodilnih v športnih organizacijah do tega področja. O tej temi člani IO OKS niso sprejeli dokončnega sklepa.
OKS se je po seji IO sešel na tradicionalni decembrski skupščini, ki je potekala v celoti virtualno. Načrtovani proračun OKS za leto 2021 znaša nekaj manj kot 9,5 milijona evrov (9.446.584,97). V ta znesek pa je vštet tudi strošek prestavljenih olimpijskih iger, ki bodo v Tokiu po novem naslednje leto.
Čeprav slovenski šport dosega izjemne uspehe, s katerimi se širi glas o Sloveniji po svetu, pa si prvi mož slovenske olimpijske družine Gabrovec želi, da bi to dejstvo prepoznala tudi država. Sistemska sredstva za slovenski šport, ki jih namenja država, se ne povečujejo oziroma so premajhna, kar predstavlja izziv za vodilne v OKS natanko na polovici štiriletnega mandata.
Skupščina OKS je obenem pozvala vlado k takojšnji vzpostavitvi razmer, da se omogoči športna vadba, pod omejenimi pogoji, tudi mlajšim kategorijam registriranih športnikov, ki je zdaj prepovedana po trenutnih zajezitvenih ukrepih za novi koronavirus.
Sporočilo skupščine OKS pa je tudi, da je ljudi treba spodbuditi k telesno gibalnim aktivnostim tudi v času zdravstvene krize. "S strani države oziroma vlade bi v tem času pričakovali več pozitivnih sporočil, da je treba tudi v teh razmerah ostati gibalno aktiven na pravilen način zaradi zdravja in vpliva športne aktivnosti na psiho-fizično počutje, ne pa strašenja, da naj ljudje ne hodijo ven iz svojih bivališč," je povedal generalni sekretar OKS Blaž Perko.
