Natanko mesec dni pred otvoritvijo olimpijskih iger v Tokiu praznujemo 23. junij kot olimpijski dan. Na ta dan nacionalni olimpijski komiteji po vsem svetu praznujemo začetek olimpijskih iger moderne dobe in ustanovitev Mednarodnega olimpijskega komiteja.
Zasluge za ta olimpijski praznik gredo baronu Pierre de Coubertinu. Njegova želja je bila ponovno obuditi olimpijske igre in zato je neutrudno iskal primeren forum, prek katerega bi lahko populariziral svoje predstave o obnovi olimpijskih iger. To mu je pri njegovih 31. letih tudi uspelo. 23. junija 1894 so na kongresu na francoski Sorboni sprejeli sklep o ponovni obuditvi olimpijskih iger. Takrat so ustanovili tudi Mednarodni olimpijski komite (MOK), ta pa je bil podlaga za ustanavljanje nacionalnih olimpijskih komitejev. Sprejeli so tudi nekatere druge odločitve, ki veljajo še danes: na primer, da so olimpijske igre vsake štiri leta, da se za organizacijo potegujejo mesta – ne države, določili so olimpijsko zastavo – 5 medsebojno povezanih olimpijskih krogov in še nekaj drugih odločitev.
Olimpijski dan so nacionalni olimpijski komiteji prvič praznovali več kot 50 let kasneje. V čast ustanovitvi MOK in začetku OI modrene dobe je 23. junija 1948 olimpijski dan obeležilo 9 držav: Avstrija, Belgija, Kanada, Velika Britanija, Grčija, Portugalska, Švica, Urugvaj in Venezuela. Praznovanje olimpijskega dne se je močno razširilo z novo olimpijsko listino leta 1978, v kateri je MOK zapisal, da Nacionalnim olimpijskim komitejem priporoča organizacijo olimpijskega dne vsako leto in s tem promocijo olimpijskega gibanja. Kasneje, 1987, je MOK predlagal, da se Olimpijski dan obeležuje z olimpijskim tekom. Tek je bi seveda izbran kot najbolj enostavno človekovo gibanje in je še danes pogosta dejavnost, ki spremlja praznovanje olimpijskega gibanja.
Danes je Olimpijski dan veliko več kot samo tek oziroma športni dogodek. V olimpijskem gibanju ne gre le za olimpijske igre, temveč spodbudo gibanju, raziskovanju športa, spoznavanju različnih športnih panog in seveda naših vrhunskih športnikov. Olimpijski dan danes ne poudarja le rojstva sodobnih olimpijskih iger, temveč poziva k vzdrževanju aktivnega življenjskega sloga ter negovanju olimpijskih vrednot: odličnost, prijateljstvo, spoštovanje.
OLIMPIJSKI DAN V SLOVENIJI
Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez vsako leto pripravi različne aktivnosti, s katerimi sledi pobudi MOK. V zadnjih letih so bile tako organizirane meritve telesne pripravljenosti in svetovanje kako živeti zdravo in aktivno življenje, obiski otrok na osnovnih šolah, ki so jih obiskovali slovenski olimpijci in delili njihove anekdote, olimpijski tek ter lansko leto virtualni olimpijski kviz in olimpijski izziv. Olimpijskih duh preplavlja Slovenijo s potovanjem Slovenske bakle že vse od meseca maja. 23. junija bodo otroci, poleg aktivnosti na dogodkih Slovenske bakle, bomo olimpijski praznik počastili s posebnim olimpijskim tekom. Pridružila se jim bo tudi nosilka zlate olimpijske kolajne Urška Žolnir Jugovar.
Na olimpijski dan so znani tudi zmagovalci javnega natečaja Olimpijski plakat Tokio 2020. V letu 2020 je namreč Olimpijski komite Slovenije skupaj z velikim sponzorjem Europlakat ter v sodelovanju s Paralimpijskim komitejem Slovenije in Veleposlaništvom Japonske v Sloveniji, objavil javni natečaj Olimpijski plakat Tokio 2020.
Olimpijski plakat sodi med pomembne simbole olimpizma in uradni plakat je bil izdelan že za prve olimpijske igre moderne dobe, ki so leta 1896 potekale v Atenah v Grčiji. Na plakatih so uprizorjeni motivi športnikov, športna prizorišča, emblemi iger ter tudi značilnosti gostujočega mesta, države in naroda. Plakati predstavljajo zanimivo kulturno raznolikost, ki je za olimpijsko gibanje zelo značilna.
