Kdor misli, da branje in šport ne gresta skupaj, se seveda zelo moti. To so dokazali tudi trije vrhunski športniki, deskarka na snegu Gloria Kotnik, kolesar Matej Mohorič ter nekdanji smučar ter uspešen podjetnik Andrej Miklavc, ki so nas obiskali v sklopu projekta #športajmoinberimo. Spregovorili so o izzivih, s katerimi so se srečevali na svoji športni poti, ter o vlogi knjig pri tem. Knjige so namreč zanje obvezne življenjske sopotnice, vir navdiha, pa tudi pomoč, ko jim je (bilo) najtežje.
Svetovni prvak v kolesarstvu Matej Mohorič, ki je na dogodek s sabo pripeljal tudi svoj najljubši športni rekvizit – kolo, se je že v srednji šoli zavedel, da uspehi »ne padejo sami dol z neba« in da se moraš sam potruditi, da si boljši. Knjige so mu odprle obzorja, prelomno zanj pa je bilo, ko se je nehal primerjati z drugimi in se osredotočil samo nase in svojo najboljšo verzijo sebe. Pri tem so mu bile v veliko pomoč knjige in knjižnice. »Ne zavedamo se, kakšno srečo imamo, da imamo knjižnice. Tudi nekatere bolj razvite države imajo slabši dostop do knjig kot mi. Preprosto ne gre drugače, kot da smo (Slovenci) dobri športniki, saj imamo za to zelo dobro okolje. Poleg knjig tudi športno infrastrukturo, Olimpijski komite Slovenije, ki mu ni vseeno in nas spodbuja, skratka dostop do vsega, kar športniki potrebujemo.« Matej je novomeški knjižnici podaril tudi dva izvoda svoje »nezaključene« biografije z naslovom MOHOpedija: nezaključena biografska škrbina o kolesarskem življenju in uspehih Mateja Mohoriča. Naslov knjige izhaja iz njegovega vzdevka, ki so mu ga nadeli kolesarski kolegi. Matej je bil namreč poleg tega, da je vrhunski kolesar, tudi zlati maturant in je velikokrat izstrelil odgovor na morebitna vprašanja še preden je kdo drug uspel odgovor poiskati na Wikipediji.
Gloria Kotnik pravi, da je »velika želja v osnovi to, kar je najbolj pomembno, še bolj pa to, da kar koli že počneš, počneš to s srcem«. Pri tem pa je izredno dragocena podpora družine, ki ti stoji ob strani tako v dobrih kot tudi slabih trenutkih, saj v športni karieri niso nikoli samo uspehi, ampak tudi padci. Včasih si v tej silni želji postavimo tudi previsoke cilje. Gloria se je dvakrat soočala z izgorelostjo: »Dala sem vse od sebe, delala vse mogoče stvari, zmanjkalo pa mi je časa za regeneracijo.« Knjiga je zanjo »vir znanja, ki ga lahko izkoristiš v težkih trenutkih«. »Pomembno je, da vztrajaš in greš naprej iskat rešitve. Slabi trenutki te ne smejo ustaviti.« Brala je sicer od nekdaj zelo rada, trenutno pa največ prebira otoške knjige svojemu sinku. S prisotnimi mladimi je »delila« tudi svojo bronasto olimpijsko medaljo, s katero je bil poplačan njen 20-letni trud, in so si jo mladi z zanimanjem ogledali.
Andrej Miklavc je poudaril, da ti vrhunski šport da tudi »temeljno človekovo vrlino – brutalno iskrenost do samega sebe, kar ti pomaga, da si iskren tudi do drugih«. Literatura ti da lahko veliko podpornih točk, ki na koncu naredijo razliko; pri zbranosti, samopodobi, prehrani, motivaciji. Radi beremo o ljudeh, ki jim je uspelo in smo sami sebi največkrat največja prepreka. Velikokrat se zgodi, da otroci izpolnjujejo (športne) sanje svojih staršev. Podpora družine je seveda pomembna, a je ključnega pomena tudi, da otroci raziskujejo, kaj je všeč njim. Mladim je položil na srce: »Bodite radovedni. Nenehno raziskovanje ima poseben čar v življenju, da se zavedamo svojih sposobnosti in omejitev ter tako postanemo bolj samozavestni in si upamo več«.
Prisotni mladi športniki so imeli ob koncu srečanja priložnost tudi prvič, a morda ne poslednjič, dvigniti olimpijsko baklo, ki jo je Andrej prinesel s sabo na srečanje.
