Na skupščini Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) so potrdili delavni in finančni načrt za prihodnje leto, predsednik OKS Bogdan Gabrovec pa je po predstavitvi uresničevanja volilnega programa dobil zaupnico.
Trideset odstotkov prihodkov bo OKS v neolimpijskem letu pridobil iz javnih virov, večino pa iz sponzorskih dogovorov. Če bi se zaradi negotovih virov financiranja sredi leta pokazalo, da predvidenega denarja do konca leta v celoti ne bo, potem bodo že tedaj pripravili rebalans proračuna.
Ob 25-letnici samostojnega slovenskega olimpijskega dela sta posebni priznanji dobila slovita telovadca in individualna ustanovitelja OKS, Miroslav Cerar ter posmrtno Leon Štukelj, častni listini pa sta dobila ta čas najstarejši slovenski olimpijec Marko Račič, ki je nastopil na olimpijskih igrah 1948 v Londonu, ter Nina Vehar ob zaključku kariere.
Zakon o športu bodo člani skupščine pregledali do torka in se nato do njega opredelili. Po besedah direktorja direktorata za šport Bora Štrumblja so skušali po dolgotrajnem procesu "presekati vse skupaj" in tako naj bi šel zakon 22. decembra v odločanje na vlado, potem pa se bodo do njega opredeljevali še poslanci v državnem zboru. Med drugim odškodnin za prestope amaterskih športnikov ne bo, za poklicne pa se prestopi staršem ne bodo zaračunavali, klubi pa bodo lahko dobili odškodnine kot nadomestilo za vzgojo. Dobitniki olimpijskih in paraolimpijskih medalj ter odličij s šahovskih olimpijad in olimpijad gluhih ter s svetovnih prvenstev olimpijskih športov bodo ob Bloudkovih nagrajencih za življenjsko delo upravičeni do izjemnih pokojnin.
Gabrovec je na polovici svojega mandata predstavil uresničevanje volilnega programa, s katerim je natanko pred dvema letoma na čelu OKS nasledil prvega in pred tem edinega predsednika slovenskega olimpijskega gibanja Janeza Kocijančiča. Gabrovec je med drugim kot pomembne premike navedel ustanovitev Fundacije za financiranje športnikov iz socialno šibkih okolij, Olimpijski strokovni center, ki ga želijo pretvoriti v nacionalni inštitut za šport, razvoj mreže panožnih nacionalnih centrov in projektov športa za vse, uveljavite regijskih pisarn in večanj vloge civilne športne sfere.
Pri sodelovanju z državo se ta čas zaključujejo postopki sprejemanja zakona o športu, v pripravi je tudi zakon o fundacijah. "Poslovni del je stabilen, dobili smo nove sponzorje in partnerje," je ugotovil Gabrovec in kot negativne stvari izpostavil gradnjo in obnovo objektov po lokalnih skupnostih v naslednjem obdobju v vrednosti okrog 800 milijonov evrov, po njegovem mnenju pa bi morala biti večja tudi mednarodna dejavnost, tudi prek članov vodstev mednarodnih športnih organizacij.
Nekdanji generalni sekretar OKS Tone Jagodic je predstavil nacionalno športno kartico kot nov možni vir financiranja slovenskega športa po nemškem vzoru. Štiriletna kartica bo stala dva evra letno, skupaj z zavarovanjem pa 28 evrov za štiri leta; kategorizirani športniki jo bodo dobili brezplačno. S tem nameravajo priti do centralizacije podatkov, zagotavljanja statusnih pravic in ugodnosti, tekmovalnih licenc, bila pa naj bi tudi plačilno sredstvo in, če bodo sklenjeni ustrezni dogovori, dodatna zdravstvena kartica. Po Jagodicevih besedah to ne bo konkurenčna kartica tistim iz planinske ali smučarske zveze, ampak naj bi imela povezovalno vlogo.
Obravnavali so tudi primer Vaterpolske zveze Slovenije (VZS), ki si je v prejšnjih mandatih nabrala za več kot 400.000 evrov dolgov in je zato na poti v stečaj. Vsi vaterpolski klubi so se zato že združili v Zvezo vaterpolskih klubov Slovenije (VDS), do polnega delovanja pa jim je manjkalo le še članstvo v OKS.
VZS je bila črtana s članstva, nova zveza ZVKS pa je bila vključena za dve leti. Če vmes ne bodo nastali pogoji za prekinitev članstva, bo članica še naprej. OKS je to storil, ker želi, da bi se ta šport pri nas razvijal še naprej. Iz članstva OKS je bil črtan Klub slovenskih olimpijcev, ki je sam predlagal drugačno organiziranost znotraj OKS; vanj je bila tokrat vključena Slovenska zveza za praktično strelstvo.
Pozvali so, da 0,5 odstotka dohodnine, ki ga posameznik lahko namen idruštvom in drugim podobnim organizacijam v javnem interesu, namenijo športnim organizacijam. Od leta 2004 je šport iz tega vira od osmih milijonov evrov izkoristili manj kot polovico.
Uvodoma so priznanja za prostovoljno delo dobili; plaketi Jože Hirnoek in Stanislav Preskar, častni listini Tomi Martinjak in Edvard Šega, plamenico pa Marjan Devetak; plaketi sta dobila tudi Lokostrelska zveza Slovenije ob 40 letnici delovanja in članica te zveze Irena Rosa.
Ob 25-letnici samostojnega slovenskega olimpijskega dela sta posebni priznanji dobila slovita telovadca in individualna ustanovitelja OKS, Miroslav Cerar ter posmrtno Leon Štukelj, častni listini pa sta dobila ta čas najstarejši slovenski olimpijec Marko Račič, ki je nastopil na olimpijskih igrah 1948 v Londonu, ter Nina Vehar ob zaključku kariere.
Zakon o športu bodo člani skupščine pregledali do torka in se nato do njega opredelili. Po besedah direktorja direktorata za šport Bora Štrumblja so skušali po dolgotrajnem procesu "presekati vse skupaj" in tako naj bi šel zakon 22. decembra v odločanje na vlado, potem pa se bodo do njega opredeljevali še poslanci v državnem zboru. Med drugim odškodnin za prestope amaterskih športnikov ne bo, za poklicne pa se prestopi staršem ne bodo zaračunavali, klubi pa bodo lahko dobili odškodnine kot nadomestilo za vzgojo. Dobitniki olimpijskih in paraolimpijskih medalj ter odličij s šahovskih olimpijad in olimpijad gluhih ter s svetovnih prvenstev olimpijskih športov bodo ob Bloudkovih nagrajencih za življenjsko delo upravičeni do izjemnih pokojnin.
Gabrovec je na polovici svojega mandata predstavil uresničevanje volilnega programa, s katerim je natanko pred dvema letoma na čelu OKS nasledil prvega in pred tem edinega predsednika slovenskega olimpijskega gibanja Janeza Kocijančiča. Gabrovec je med drugim kot pomembne premike navedel ustanovitev Fundacije za financiranje športnikov iz socialno šibkih okolij, Olimpijski strokovni center, ki ga želijo pretvoriti v nacionalni inštitut za šport, razvoj mreže panožnih nacionalnih centrov in projektov športa za vse, uveljavite regijskih pisarn in večanj vloge civilne športne sfere.
Pri sodelovanju z državo se ta čas zaključujejo postopki sprejemanja zakona o športu, v pripravi je tudi zakon o fundacijah. "Poslovni del je stabilen, dobili smo nove sponzorje in partnerje," je ugotovil Gabrovec in kot negativne stvari izpostavil gradnjo in obnovo objektov po lokalnih skupnostih v naslednjem obdobju v vrednosti okrog 800 milijonov evrov, po njegovem mnenju pa bi morala biti večja tudi mednarodna dejavnost, tudi prek članov vodstev mednarodnih športnih organizacij.
Nekdanji generalni sekretar OKS Tone Jagodic je predstavil nacionalno športno kartico kot nov možni vir financiranja slovenskega športa po nemškem vzoru. Štiriletna kartica bo stala dva evra letno, skupaj z zavarovanjem pa 28 evrov za štiri leta; kategorizirani športniki jo bodo dobili brezplačno. S tem nameravajo priti do centralizacije podatkov, zagotavljanja statusnih pravic in ugodnosti, tekmovalnih licenc, bila pa naj bi tudi plačilno sredstvo in, če bodo sklenjeni ustrezni dogovori, dodatna zdravstvena kartica. Po Jagodicevih besedah to ne bo konkurenčna kartica tistim iz planinske ali smučarske zveze, ampak naj bi imela povezovalno vlogo.
Obravnavali so tudi primer Vaterpolske zveze Slovenije (VZS), ki si je v prejšnjih mandatih nabrala za več kot 400.000 evrov dolgov in je zato na poti v stečaj. Vsi vaterpolski klubi so se zato že združili v Zvezo vaterpolskih klubov Slovenije (VDS), do polnega delovanja pa jim je manjkalo le še članstvo v OKS.
VZS je bila črtana s članstva, nova zveza ZVKS pa je bila vključena za dve leti. Če vmes ne bodo nastali pogoji za prekinitev članstva, bo članica še naprej. OKS je to storil, ker želi, da bi se ta šport pri nas razvijal še naprej. Iz članstva OKS je bil črtan Klub slovenskih olimpijcev, ki je sam predlagal drugačno organiziranost znotraj OKS; vanj je bila tokrat vključena Slovenska zveza za praktično strelstvo.
Pozvali so, da 0,5 odstotka dohodnine, ki ga posameznik lahko namen idruštvom in drugim podobnim organizacijam v javnem interesu, namenijo športnim organizacijam. Od leta 2004 je šport iz tega vira od osmih milijonov evrov izkoristili manj kot polovico.
Uvodoma so priznanja za prostovoljno delo dobili; plaketi Jože Hirnoek in Stanislav Preskar, častni listini Tomi Martinjak in Edvard Šega, plamenico pa Marjan Devetak; plaketi sta dobila tudi Lokostrelska zveza Slovenije ob 40 letnici delovanja in članica te zveze Irena Rosa.
