.png){kind=spacer}
Predstavnike olimpijskega komiteja Ukrajine, ki so se danes na sedežu olimpijskega komiteja Slovenije sestali z odgovornimi za področje arbitraže je sprejel predsednik OKS Bogdan Gabrovec.
Predsednik arbitražnega tribunala Tone Prosenc, tajnica omenjenega telesa Simona Volaj Rakušček in podpredsednica ICAS-a, vodstva Mednarodnega razsodišča za arbitražo Tjaša Andree Prosenc so gostom iz Ukrajine do potankosti razložili ustroj in delovanje Arbitražne komisije, ki deluje pri olimpijskem komiteju Slovenije.
Čeprav je Ukrajina športno zelo razvita država pa je njihovo delovanje na področju arbitraže še v povojih. Po njihovem mnenju je omenjena problematika v Sloveniji dobro urejena, zato so se odločili nabrati koristne informacije v Ljubljani. Na olimpijskem komiteju Sloveniji je dolga leta obstajala le disciplinska komisija. Praksa je skozi leta pokazala, da le ta ne zadostuje. Tako se je leta 2002, v skladu z navodili Mednarodnega olimpijskega komiteja in Mednarodnega arbitražnega razsodišča v Lozani, ustanovila arbitražna komisija pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Čeprav je tudi Slovenija mlada država in izkušenj z arbitražo ni v izobilju pa dosedanja praksa kaže, da se največ težav skriva v privolitvi sprtih strank, da spor rešujejo arbitrarno; to pa je bistven pogoj za delovanje arbitraže. Prav zato, ker so postopki pred rednimi sodišči praviloma dolgotrajni in dragi, predvsem tiste stranke v sporu, ki vedo, da imajo malo možnosti za uspeh ne dajo pristanka za arbitražo.
V nadaljevanju pogovorov je gostom iz Ukrajine tajnica arbitražne komisije Simona Volaj Rakušček razložila delovanje in ustroj le te. 42 sodnikov-arbitrov se voli za štirilietni mandat, ki se lahko ponovi dvakrat. kandidate predlagajo nacionalne panožne športne zveze, članice olimpijskega komiteja Slovenije. Predsednik arbitražne komisije Tone Prosenc pa je v nadaljevanju pogovorov opozoril na pomemben organ, ki smo se ga poslužili v slovenskem prostoru - na ombudsmana, oz. varuha športnikovih pravic. To je v Sloveniji bivši vrhunski športnik, atlet in olimpijec Rožle Prezelj. Ob uspešni karieri je končal tudi pravno fakulteto v Ljubljani in zdaj veliko svojega časa nameni reševenju sporov na športnem področju ter s tem kakovostno9 pripomore k urejanju razmer.
Podpredsednica ICAS-a Tjaša Andree Prosenc je goste, na čelu z izvršno direktorico Olimpijskega komiteja Ukrajine Natalijo Kovalenko, opozorila na intenco mednarodnega razsodišča v Lozani, naj bi v prihodnosti arbitražna sodišča v posameznih državah ne bila več pod okriljem nacionalnih olimpijskih komitejev, pač pa samostojna in neodvisna.
Čeprav je Ukrajina športno zelo razvita država pa je njihovo delovanje na področju arbitraže še v povojih. Po njihovem mnenju je omenjena problematika v Sloveniji dobro urejena, zato so se odločili nabrati koristne informacije v Ljubljani. Na olimpijskem komiteju Sloveniji je dolga leta obstajala le disciplinska komisija. Praksa je skozi leta pokazala, da le ta ne zadostuje. Tako se je leta 2002, v skladu z navodili Mednarodnega olimpijskega komiteja in Mednarodnega arbitražnega razsodišča v Lozani, ustanovila arbitražna komisija pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Čeprav je tudi Slovenija mlada država in izkušenj z arbitražo ni v izobilju pa dosedanja praksa kaže, da se največ težav skriva v privolitvi sprtih strank, da spor rešujejo arbitrarno; to pa je bistven pogoj za delovanje arbitraže. Prav zato, ker so postopki pred rednimi sodišči praviloma dolgotrajni in dragi, predvsem tiste stranke v sporu, ki vedo, da imajo malo možnosti za uspeh ne dajo pristanka za arbitražo.
V nadaljevanju pogovorov je gostom iz Ukrajine tajnica arbitražne komisije Simona Volaj Rakušček razložila delovanje in ustroj le te. 42 sodnikov-arbitrov se voli za štirilietni mandat, ki se lahko ponovi dvakrat. kandidate predlagajo nacionalne panožne športne zveze, članice olimpijskega komiteja Slovenije. Predsednik arbitražne komisije Tone Prosenc pa je v nadaljevanju pogovorov opozoril na pomemben organ, ki smo se ga poslužili v slovenskem prostoru - na ombudsmana, oz. varuha športnikovih pravic. To je v Sloveniji bivši vrhunski športnik, atlet in olimpijec Rožle Prezelj. Ob uspešni karieri je končal tudi pravno fakulteto v Ljubljani in zdaj veliko svojega časa nameni reševenju sporov na športnem področju ter s tem kakovostno9 pripomore k urejanju razmer.
Podpredsednica ICAS-a Tjaša Andree Prosenc je goste, na čelu z izvršno direktorico Olimpijskega komiteja Ukrajine Natalijo Kovalenko, opozorila na intenco mednarodnega razsodišča v Lozani, naj bi v prihodnosti arbitražna sodišča v posameznih državah ne bila več pod okriljem nacionalnih olimpijskih komitejev, pač pa samostojna in neodvisna.
