Družbena omrežja so pomemben del športne kariere, hkrati pa vse pogosteje postajajo prostor spletnega nasilja, žalitev in sovražnega govora. Ker imajo takšne izkušnje lahko resne posledice za duševno zdravje športnikov, bo 19. in 20. junija 2026 na FUDŠ izvedeno brezplačno mikrodokazilo Spletno nasilje v športu, namenjeno strokovnim delavcem v športu. Število mest je omejeno, prijave so odprte na spletni strani FUDŠ.
Digitalno okolje je postalo pomemben del športne kariere, saj športniki preko družbenih omrežij komunicirajo z navijači, sponzorji, mediji in športnimi organizacijami. Hkrati pa so prav družbena omrežja postala prostor vse pogostejšega sovražnega govora, žalitev, groženj, seksizma, rasizma ter drugih oblik spletnega nasilja. Raziskave kažejo, da se spletno nasilje nad športniki iz leta v leto povečuje, posebej v času velikih tekmovanj in po športnih neuspehih.
Posledice spletnega nasilja za športnike so pogosto resne in dolgoročne. Športniki v medijih javno poročajo o občutkih tesnobe, sramu, nemoči, depresije in izgorelosti, mnogi pa poiščejo strokovno psihološko pomoč. Znanstvene raziskave potrjujejo povezavo med psihološkimi oblikami nasilja in slabšim duševnim zdravjem športnikov, vključno s samopoškodovalnim vedenjem, motnjami hranjenja ter zmanjšanim psihološkim blagostanjem. Posebej ranljive skupine predstavljajo mladi športniki, športnice ter športniki, ki so močno izpostavljeni javnosti in spletnim komentarjem. Raziskovalci opozarjajo, da športniki pogosto nimajo ustreznih mehanizmov podpore za soočanje s spletnim nasiljem, zaradi česar se številni zatekajo k nekonstruktivnim načinom spoprijemanja s stisko, kot so izolacija, zloraba alkohola ali celo predčasen zaključek športne kariere.
Mnoge panožne zveze so že pristopile k bolj sistemskemu načinu reševanja tovrstnega problema. Evropska nogometna zveza (UEFA) je npr. uvedla obveščanja o preventivnih ukrepih proti spletnim zlorabam, kar je temelj njihove Strategije trajnostnega nogometa 2030. Japonski olimpijski komite se je med Zimskimi Olimpijskimi igrami v Milanu 2026 odločil za sodelovanje s tehnološkim velikanom Meta pri 24-urnem spremljanju družbenih omrežij z namenom, da bi preprečil spletne zlorabe na olimpijskih igrah. Podobno pomoč, ki se je izkazala za močno koristno, je uvedel že Mednarodni olimpijski komite na Olimpijskih igrah v Parizu leta 2024. Takrat je združil strokovnjake skupaj z umetno inteligenco, katerih naloga je bila, da so prav tako neprenehoma, 24 ur na dan preverjali družbena omrežja športnikov, trenerjev in ostalih skupin.
V Sloveniji smo preko povezovanja z delavci v športu (praksa, neformalna izobraževanja, intervjuji), preko člankov in izjav športnikov v medijih ter skozi individualne izkušnje pri delu s športniki (psihična priprava na velika tekmovanja) zaznali potrebo po veščinah svetovalnega dela s športniki-žrtvami spletnega nasilja. Primerov spletnega nasilja nad športniki je iz leta v leto več, mnogi se s posledicami soočajo težko, o tem javno govorijo v medijih, mnogi se čustveno zlomijo, mnogi iščejo pomoč pri psihologih, mnogi trpijo občutke krivde in depresije in so pomagajo na nekonstruktivne načine (alkohol ipd.). Mnogi predčasno zaključijo s športno kariero, ker je pritisk nanje ob neuspehih prevelik. Vsekakor pa opažamo, da ni nikakršne sistemske podpore za ta problem. V praksi opažamo, da športne organizacije in trenerji pogosto nimajo zadostnega znanja za prepoznavanje posledic spletnega nasilja niti ustreznih kompetenc za podporo športnikom v kriznih situacijah. Kljub vse večji prisotnosti problema na sistemski ravni v Sloveniji še ni vzpostavljenih celovitih izobraževalnih programov, ki bi strokovne delavce v športu usposabljali za preventivo, prepoznavanje in ustrezno psihološko podporo športnikom – žrtvam spletnega nasilja. Prav zato poteka tudi širša vseslovenska raziskava na tem področju, v katero vključujemo različne športne organizacije ter Olimpijski komite Slovenije. Namen raziskave je pridobiti vpogled v razsežnost problema ter oblikovati strokovne smernice za učinkovito ukrepanje.
Predlagano mikrodokazilo odgovarja na jasno zaznano potrebo po dodatnem usposabljanju strokovnih delavcev v športu, psihologov, trenerjev, pedagogov in drugih podpornih strokovnjakov. Razpisani program vključuje 2 kreditni točki in bo omogočal razvoj temeljnih kompetenc za razumevanje spletnega nasilja, prepoznavanje psiholoških posledic pri športnikih, izvajanje osnovne psihološke podpore ter oblikovanje varnejšega in bolj podpornega športnega okolja. S tem želimo prispevati k večji psihološki varnosti športnikov, zmanjševanju tveganja za duševne stiske ter dolgoročno tudi k bolj zdravemu in trajnostnemu razvoju slovenskega športa. Udeležba na tem študijskem programu, ki bo izveden 19.in 20.6.2026 v prostorih FUDŠ, je v prvi izvedbi brezplačen za vse udeležence. Vabimo vse zainteresirane, da se čim prej prijavijo na naslednji link:
https://www.fuds.si/spletno-nasilje-v-sportu/, ker je število omejeno na max. 50.
