O nas
Integriteta v športu
Poštenost, transparentnost in spoštovanje pravil predstavljajo temelj zdravega športnega okolja. Naš cilj je, da lahko vsak športnik tekmuje v poštenem in varnem okolju.
Poštenost, transparentnost in spoštovanje pravil predstavljajo temelj zdravega športnega okolja. Naš cilj je, da lahko vsak športnik tekmuje v poštenem in varnem okolju.
Vrste zlorab v športu
Vsako namerno dejanje nasilja oz. agresije, ki povzroči (dejansko ali potencialno) telesno poškodbo ali travmo drugi osebi, ki se ne zgodi neposredno v kontekstu športnih pravil.
Primeri:
Mlad športnik, ki kaže naslednje znake, je morda žrtev telesne zlorabe:
Brezkontaktno vedenje ali dejanje namernega povzročanja psihološke ali čustvene škode posamezniku, lahko spodkopava posameznikov občutek identitete, dostojanstva in lastne vrednosti. Pri mladih športnikih lahko poleg tega negativno vpliva na njihovo razvojno blagostanje oz. razvoj.
Del psihološke zlorabe je tudi ustrahovanje, oz. nadlegovanje (angl. bullying), ki je neželeno, ponavljajoče se in namerno, agresivno vedenje, običajno med vrstniki, in lahko vključuje dejansko ali zaznano neravnovesje moči.
Psihološka zloraba ali ustrahovanje sta lahko besedna ali nebesedna ter se lahko izvajata tudi preko družbenih omrežij ali na spletu.
Primeri:
Mlad športnik, ki kaže naslednje znake, je lahko žrtev psihološke zlorabe:
Kakršnokoli vedenje spolne narave, ne glede na to, ali gre za dejanje s stikom ali brez stika, pri katerem ni privolitve ali je privolitev izsiljena/manipulirana ali je ni mogoče dati. Spolna zloraba s stikom obsega vsako dejanje spolnega stika, ki vključuje kakršno koli namerno dotikanje, ljubkovanje ali penetracijo intimnih delov telesa žrtve s strani storilca z namenom vzbuditi ali zadovoljiti storilčevo spolno željo ali kot sredstvo poniževanja, poniževanje ali kaznovanje žrtve. Vključuje dejanja, kot so spolni napad, posilstvo, nadlegovanje, neželena spolna prizadevanja ali kakršna koli oblika spolnega stika brez izrecnega in prostovoljnega soglasja vpletene osebe.
Ob tem lahko delimo dve vrsti spolnih zlorab:
Se zgodi, kadar odrasla oseba ali oseba na položaju moči (npr. starejši ali mlajši, ali telesno bolj razvit športnik) vključi otroka v katerokoli obliko spolne aktivnosti.
Primeri:
Spolno nadlegovanje vključuje, vendar ni omejeno na, spolno usmerjene komentarje, šale ali geste; neželene ali neprimerne spolne predloge; intimna vprašanja o telesu ali zasebnem življenju; in prisiljevanje športnikov k nošenju pretirano razkrivajočih oblačil.
Mlad športnik, ki kaže naslednje znake, je lahko žrtev spolne zlorabe:
Razmislite o možnosti spolne zlorabe, kadar starš ali odrasla oseba iz športnega okolja:
Neuspeh ali opustitev zagotavljanja ustrezne oskrbe, podpore ali pozornosti šporntiku, kar povzroči škodo ali potencialno škodo njegovemu dobremu počutju oziroma ohranjanju njegovega fizičnega in duševnega zdravja. Pri mladih šporntikih pa lahko ogrozi tudi njihov razvoj.
Primeri:
Razmislite o možnosti zanemarjanja, kadar starš ali odrasla oseba iz športnega sistema:
Mlad športnik, ki kaže naslednje znake, je lahko žrtev zanemarjanja:
Zloraba pravic posameznika v zvezi z njegovimi finančnimi zadevami, sredstvi ali premoženjem, vključno z nepravilno ali nepooblaščeno uporabo posameznikovih finančnih virov, sredstev ali sredstev za osebno korist ali nadzor. Lahko se kaže kot kraja, goljufija, izkoriščanje, prisila, manipulacija ali ravnanje pod pritiskom, da bi storilci pridobili nadzor nad finančnimi sredstvi ali drugo lastnino osebe, omejili njen dostop do virov, zlorabili denar ali drugo lastnino ali jo drugače finančno izkoriščali ali spravili v finančno odvisnost od druge osebe.
Projekti
Osnovni cilj projekta je opolnomočenje društev za razvoj varnejšega športnega okolja za svoje člane. Različna društva so na tem področju različno razvita, zato je potrebno najprej ugotoviti dejansko stanje. S tem namenom je del projekta usmerjen v razvoj samoocenjevalnega orodja, preko katerega bodo društva prejela povratno informacijo o smotrnih naslednjih korakih.
Na tej osnovi se bodo društva nato sama odločila, kaj in v kolikšnem obsegu bodo pripravljena izvesti prilagoditve (primeri: krepitev zavedanja o pomenu tematike med starši vadečih otrok, priprava etičnega kodeksa kluba ipd.). Skupaj s partnerji projekta smo za društva pripravili materiale in gradiva, ki jih lahko uporabijo pri svojem delu.
Erasmus+ projekt GRASS koordinira Olimpijski komite Portugalske, eden izmed partnerjev pa je tudi Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez.
Dodatne informacije: peter.dokl@olympic.si
Partnerji projekta:
Projekt povezuje evropske športne organizacije, nacionalne olimpijske komiteje in mednarodne športne zveze z namenom krepitve varnega, vključujočega in podpornega okolja v športu. Glavna cilja projekta sta razvoj poenotene klasifikacije nepravilnosti v športu ter oblikovanje poenotenega odziva na prijave.
Erasmus+ projekt SAFE HARBOUR koordinirajo Evropski olimpijski komiteji, eden izmed partnerjev pa je tudi Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez.
Dodatne informacije: peter.dokl@olympic.si
Partnerji projekta:
Projekt koordinira Evropska pisarna Evropskih olimpijskih komitejev. Projekt povezuje 27 organizacij: Evropski olimpijski komite, Mednarodni olimpijski komitej, dve mednarodni zvezi, 20 evropskih olimpijskih komitejev ter raziskovalce/strokovnjake s področja varnega športnega okolja, človekovih pravic in športnega prava.
Projekt GUARD združuje izkušeno skupino strokovnjakov, med katerimi so psihologi, pedagogi, kriminologi, pravni strokovnjaki, športni administratorji in nekdanji športniki. Raznolika in strokovna ekipa aktivno sodeluje pri razvoju projekta z namenom postavljanja novih standardov na področju varstva otrok v športnih organizacijah.
Erasmus+ projekt GUARD koordinira Olimpijski komite Hrvaške, eden izmed partnerjev pa je tudi Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez.
Dodatne informacije: peter.dokl@olympic.si
Partnerji projekta:
Komisija za etična vprašanja športa
Predsednik:
Člani:
Na podlagi sklepa Izvršnega odbora (v nadaljevanju: IO) OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE – ZDRUŽENJA ŠPORTNIH ZVEZ (v nadaljevanju: OKS – ZŠZ) z dne 19.3.2019 o imenovanju Komisije za etična vprašanja športa (v nadaljevanju Etična komisija) Etična komisija sprejema naslednji
Namen Etične komisije
Etična komisija je delovno telo IO OKS-ZŠZ, ustanovljeno za namene oblikovanja predlogov in uveljavljanja pravil in smernic etičnega in moralnega ravnanja in obnašanja na področju športa ter obravnave primerov neprimernega etičnega in moralnega ravnanja in obnašanja na področju športa, primerov kršenja načel integritete in drugih primerov nepravilnosti in zlorab, ki se lahko navezujejo na vse udeležence v športu. Za šport štejejo vsi športi članic OKS-ZŠZ.
Etična komisija obravnava zadeve in primere ter vodi postopke v skladu z Etičnim kodeksom OKS-ZŠZ, Etičnim kodeksom Mednarodnega olimpijskega komiteja, Zakonom o športu in tem poslovnikom, h kateremu soglasje podaja IO OKS-ZŠZ. Odločitve komisije so lahko podlaga za odločanje drugih organov OKS-ZŠZ.
Imenovanje in razrešitev članov komisije
Člane Etične komisije imenuje IO OKS-ZŠZ za dobo, ki je enaka mandatu IO OKS-ZŠZ, ki je Etično komisijo imenoval. Ob imenovanju članov IO OKS-ZŠZ izmed imenovanih članov imenuje tudi predsednika Etična komisije.
Predlog za predsednika Etične komisije da predsednik OKS-ZŠZ. Predloge kandidatov za člane Etične komisije dajo članice OKS – ZŠZ. Izmed predlaganih kandidatov IO OKS-ZŠZ na predlog predsednika Etične komisije imenuje največ 5 članov in predsednika Etične komisije.
O razrešitvi članov Etične komisije odloča IO OKS- ZŠZ. Član Etične komisije je lahko razrešen, če se odpove svoji funkciji ali po odločitvi IO OKS-ZŠZ. Pisni in obrazložen predlog za razrešitev člana Etične komisije lahko da članica OKS-ZŠZ, ki je konkretnega člana Etične komisije predlagala, ali predsednik Etične komisije ali predsednik OKS-ZŠZ.
Seje Etične komisije
Seje Etične komisije sklicuje predsednik Etične komisije po potrebi, praviloma pa vsaj dva krat v koledarskem letu. Izjemoma lahko skliče sejo Etične komisije tudi predsednik OKS-ZŠZ.
Vabilo in gradivo za seje se pošlje članom Etične komisije najmanj 7 dni pred sejo. Dnevni red določi predsednik Etične komisije, ki pri tem lahko upošteva predloge članov Etične komisije. Člani Etične komisije lahko sami predlagajo sklic seje ter obravnavo določene zadeve na seji. V izjemnih in utemeljenih primerih, ko se s tem strinja večina članov Etične komisije, je možno na predlog člana komisije dnevni red razširiti na sami seji komisije.
V primeru če predsednik Etične komisije v roku enega meseca ne skliče seje Etične komisije na predlog člana Etične komisije, lahko ta zahteva sklic seje Etične komisije in o tem obvesti predsednika OKS-ZŠZ, ki odloči o sklicu seje Etične komisije.
Seja Etične komisije se izvede neposredno, praviloma na sedežu OKS – ZŠZ, ali na daljavo s pomočjo ustreznih komunikacijskih orodij, vsakokrat skladno z odločitvijo sklicatelja. V primeru izvedbe seje na daljavo se seja snema.
Seja Etične komisije je sklepčna, če je na njej prisotna vsaj polovica imenovanih članov Etične komisije. O obravnavani vsebini, prisotnosti članov na seji in odločitvah na seji se vodi zapisnik.
Gradiva za seje Etične komisije in vse druge strokovne in administrativno organizacijske naloge Etične komisije opravlja sekretar Etične komisije, ki ga imenuje Generalni sekretar OKS-ZŠZ.
Sekretar Etične komisije po odredbi predsednika Etične komisije organizira delo, ki je potrebno za delovanje, strokovno in administrativno pomaga predsedniku in članom Etične komisije ter opravlja druga opravila po odredbi predsednika ali članov Etične komisije.
Sekretar Etične komisije na podlagi navodil predsednika Etične komisije poskrbi za pošiljanje vabila za seje, prisostvuje sejam Etične komisije, pripravlja gradiva in zapisnike, daje strokovne in administrativne obrazložitve in pojasnila. Sekretar Etične komisije sodeluje pri delu delovnih skupin, ki pripravlja mnenje v posameznih zadevah.
Sekretar Etične komisije nima glasovalne pravice.
V primerih, ko je potrebno o posamezni odločitvi čim prej odločiti, ali če ne gre za zadevo, kjer je potrebna razprava, se lahko skliče dopisno sejo Etične komisije. Sklicatelj določi predlog sklepov, o katerih se bo odločalo na dopisni seji, in termin, ko se izvede dopisna seja. Čas za izvedbo glasovanja mora biti vsaj 3 dni in predlogi sklepov so potrjeni, če za potrditev glasuje več kot polovica (absolutna večina) vseh članov Etične komisije. Po zaključku dopisne seje se naredi zapisnik, v katerem se navedejo sprejeti sklepi in ki se pošlje vsem članom Etične komisije v roku 3 dni po dopisni seji. Če v nadaljnjem roku 3 dni nihče od članov nima pripomb na zapisnik, začnejo sklepi dopisne seje veljati z dnem poteka tega roka. Zapisnik dopisne seje Etične komisije predstavlja gradivo prve naslednje redne seje Etične komisije.
Delovanje komisije
Etična komisija obravnava zadeve iz področja svojega delovanja na podlagi lastne odločitve, ki jo sprejme na lastno iniciativo ali na predlog oseb, ki delujejo na področju športov članov OKS-ZŠZ, ali na zahtevo skupščine OKS ZŠZ, IO OKS-ZŠZ, predsednika OKS-ZŠZ in članov Etične komisije.
Poslovanje Etične komisiji je praviloma pisno. Lahko se uporabijo tudi vsa druga komunikacijska sredstva. Pri komunikaciji preko telefona ali elektronskih naprav se opravi zapis vsebine komunikacije.
Seje Etične komisije so praviloma zaprte za javnost, predsednik Etične komisije pa lahko k obravnavi posamezne točke dnevnega reda povabi predlagatelja, prijavitelja in domnevnega kršitelja ter druge osebe po lastni odločitvi ali na predlog člana Etične komisije, za katere meni, da bi lahko prispevale k celoviti obravnavi zadeve. Na seje Etične komisije je vabljen tudi predsednik OKS-ZŠZ.
Pisanja in obvestila, ki se nanašajo na obravnavo posamezne kršitve ali zadeve, ki se obravnava na predlog ali pobudo, se pošiljajo na naslovnikov zadnji sporočeni naslov za sprejemanje pisanj. Pisanja in obvestila se lahko pošiljajo s kurirsko službo, po pošti priporočeno s povratnico, po elektronski pošti, ali na kakršen koli drug način, ki zagotavlja ali omogoča potrdilo o pošiljanju.
Kadar ima naslovnik pooblaščenca, se šteje da je pisanje ali vabilo, ki je bilo poslano pooblaščencu, poslano naslovniku, ki ga zastopa.
Postopek odločanja
Etična komisija sprejema svoje odločitve z glasovanjem. Odločitev je izglasovana, če je zanjo glasovala večina imenovanih članov Etične komisije (absolutna večina).
Po prejemu vloge, prijave kršitve in drugih predlogov in pobud najprej sekretar in predsednik Etične komisije preverita, ali se zadeva nanaša na delovno področje Etične komisije. Če ugotovita, da se zadeva ne nanaša na delovno področje Etične komisije, o tem obvestita prijavitelja oziroma predlagatelja. V primeru pristojnosti drugega organa ali institucije OKS-ZŠZ posredujeta vlogo takšnemu organu ali instituciji OKS-ZŠZ in o tem prav tako obvestita prijavitelja oziroma predlagatelja. V primerih iz prejšnjih dveh stavkov se s tem postopanje Etične komisije v zvezi s takšno zadevo zaključi.
Etična komisija lahko od oseb, ki so povezane s posamezno zadevo, in drugih organizacij iz področja športa zahteva podatke in dokumentacijo, ki je potreba za obravnavo posamezne zadeve. Ko je zadeva dovolj razčiščena, Etična komisija sprejme svojo odločitev.
Ne glede na opredeljeno delovno področje Etična komisija lahko odloči, da posamezne zadeve ne bo obravnavala, če oceni, da gre za zadevo majhnega pomena, ker je nevarnost zaradi narave in teže ravnanja neznatna, če so škodljive posledice ravnanja neznatne ali jih ni ali v drugih primerih zaradi nizke stopnje pomena zadeve za ravnanja v športu.
Predsednik Etične komisije lahko imenuje za vsako posamezno zadevo, ki jo obravnava Etična komisija, dva člana Etične komisije kot poročevalca. Tako imenovana člana Etične komisije in sekretar Etične komisije (delovna skupina za posamezni primer) proučijo zadevo in Etični komisiji posredujejo poročilo z mnenjem in predlogom odločitve, ki ga ta obravnava na svoji seji.
Za razjasnitev okoliščin posamezne zadeve delovna skupina iz prejšnjega odstavka opravi vse potrebne aktivnosti, da se v celoti seznani s stanjem zadeve, upoštevaje načelo enakega obravnavanja vseh vpletenih oseb. Kadar delovna skupina opravi pogovor s posamezno osebo, se v zapisniku zabeleži prisotnost navzočih in na kratko povzamejo posamezne izpovedbe vabljenih oseb.
Delovna skupina za posamezni primer pripravi poročilo, v katerem opiše stanje zadeve z mnenjem, ki ga namerava izdelati na sejo Etične komisije, kar se posreduje vpletenim osebam, ki lahko na poročila dajo pripombe v roku 8 dni. S poročilom iz tega odstavka se seznani tudi predsednika Etične komisije.
Po prejemu morebitnih pripomb oziroma izteku roka iz prejšnjega odstavka delovna skupina za posamezni primer o zadevi izdela končno poročilo z mnenjem in predlogom odločitve in posreduje v obravnavo Etični komisiji. Na seji Etična komisije sprejme končno odločitev o zadevi, ki jo posreduje predsedniku OKS-ZŠZ in v vednost vpletenim osebam.
Oblika odločitev Etične komisije
Etična komisija sprejema svoje odločitve v obliki mnenj o obravnavanih ravnanjih, sprejema smernice in priporočila s področja etike in integritete v športu ter daje priporočila športnim organizacijam in športnikom, ki so člani organizacij vključenih v OKS-ZŠZ, vse glede ravnanj, ki so stvar delovnega področja Etične komisije.
Izvlečki končnih odločitev se v anomizirani obliki objavijo v okviru letnega poročila Etične komisije.
Rok za odločanje Etične komisije
Etična komisija je dolžna odločiti, ali bo posamezno zadevo sprejela v obravnavo, na svoji prvi naslednji seji po prejemu prijave, predloga ali pobude.
O posamezni zadevi Etična komisij praviloma odloči v 6 mesecih od dneva odločitve o njenem sprejemu v obravnavo. V izjemnih primerih so roki lahko tudi daljši, in sicer v primeru izredne zahtevnosti in kompleksnosti obravnavane zadeve.
Za udeležence je postopek pred Etično komisijo brezplačen. Če ima posamezni udeleženec v postopku pooblaščenca, ki je odvetnik, je sam dolžan poravnati stroške njegovega zastopanja.
Udeleženci postopkov pred Etično komisijo sami nosijo svoje stroške udeležbe v postopku, ne glede na razloge, zaradi katerih so jim nastali.
Poslovnik o delu Komisije za etična vprašanja športa je bil sprejet na 4. seji Etične komisije, ki je bila dne 8.10.2020 v Ljubljani, in velja z dnem soglasja s strani IO OKS-ZŠZ.
Z dnevom sprejetja tega poslovnika preneha veljati Poslovnik o delu Komisije za etična vprašanja športa OKS-ZŠZ, ki je bil sprejet dne 13.11.2018.
Komisija za integriteto
Predsednik:
Članice in člani:
Sekretar:
Nadomestni člani:
Varuh športnikovih pravic je v svetu športa ena izmed novih oblik pomoči in varovanja športnikov v okviru t. i. družbene odgovornosti v športu. Na voljo je za podajanje neodvisnega svetovanja športnikom o njihovih pravicah in o možnostih uveljavljanja oziroma zaščite pravic v primeru suma ogrožanja.
Po Zakonu u športu (ZŠpo-1) je varuh športnikovih pravic oseba, ki:
Naloga varuha je, da varuje športnike pred nehumanim delom trenerjev in drugih športnih delavcev kot so:
