28. julij 1928 - 12. avgust 1928

Amsterdam 1928

Olimpijske igre

Igre IX. olimpijade

Prvi olimpijski ogenj in uspehi slovenskih telovadcev zanetita plamen v srcih našega naroda.

Igre v številkah

Amsterdam se je že prej potegoval za organizacijo olimpijskih iger v letih 1920 in 1924. Prve je kasneje prepustil v podporo povojno razrušenemu belgijskemu Antwerpnu, za druge pa je bil izbran Pariz pod pogojem, da Amsterdam dobi svoje v naslednjem terminu. Za en termin so se zato premaknile tudi igre v Los Angelesu; za 9. olimpijado 1928 so se namreč potegovali tudi v Kaliforniji, prejeli pa so jo 4 leta kasneje.
0
sodelujočih športnikov
0
športnih panog
0
sodelujočih držav
Država gostiteljica

Prvič na Nizozemskem

Med igrami so prvič prižgali simbolični ogenj. Ta je gorel v kotlu, ki je bil nameščen na vrhu Maratonskega stolpa v stadionu, povsem neslavnostno pa ga je prižgal delavec v podjetju Electric Utility of Amsterdam. Prve prave slovesnosti, povezane s plamenom, so začeli 8 let kasneje v Berlinu.
0

športnikov

9 moških
0

športne panoge

v katerih so nastopili naši športniki.
0

medalj

1 zlata, 1 srebrna, 3 bronaste

Slovenski medaljisti

Gimnastika - športna: krogi, mnogoboj

Leon Štukelj

gold medal
bronze medal
Olimpijski nastopi

Amsterdam 1928

Zlata medalja
Bronasta medalja
Gimnastika - športna: bradlja

Jože Primožič

silver medal
Nastopi

Amsterdam 1928

Srebrna medalja
Gimnastika - športna: ekipno - vrsta

Leon Štukelj, Jože Primožič, Janez Porenta, Anton Malej, Boris Gregorka, Stane Derganc, Edvard Antosiewicz

bronze medal
Nastopi

Amsterdam 1928

Bronasta medalja
Gimnastika - športna: parter

Stane Derganc

bronze medal
Nastopi

Amsterdam 1928

Bronasta medalja

Pregled reprezentance po panogah

Zanimivosti z zimskih olimpijskih iger Amsterdam 1928

Novosti

V mladosti olimpijskih iger so se te pogosto spreminjale. Najprej želimo poudariti uspehe žensk v svojem preboju na športno pokrajino. V Amsterdamu se je število športnic namreč več kot podvojilo. Čeprav so v preteklosti že tekmovale v 7 športih, ter se že od leta 1900 počasi prebijale na olimpijsko sceno, so bile tokrat prvič v program vključene tudi tekma v ženski umetnostni gimnastiki in nekaj tekmovanj v ženski atletiki. Od samih začetkov olimpizma in popolne prepovedi nastopanja ali celo ogleda iger za ženske je bil napredek počasen in težak. Tudi Slovenci smo na teh igrah imeli le moške predstavnike.


Na otvoritveni slovesnosti je grška reprezentanca vodila parado narodov, gostiteljska nizozemska reprezentanca pa je korakala na koncu. Od takrat velja olimpijski protokol, da Grčija koraka prva, gostitelji pa zadnji.

Te igre so bile prve, ki so potekale po fiksnem 14 dnevnem urniku. Na prejšnjih olimpijskih igrah so se tekmovanja raztezala tudi čez več mesecev, od takrat pa so vsa dolga med 15 in 18 dni.

Zanimivosti

Igre v Amsterdamu so bile prvič oglaševane kot poletne olimpijske igre. Čeprav govorimo o 9. olimpijadi, je bila tu prvič narejena distinkcija med zimskimi in letnimi igrami. Na predhodnih poletnih igrah v Parizu so že organizirali "mednarodni teden zimskih športov", ta pa je bil šele kasneje priznan kot prva zimska olimpijada.

Dogodki so bili v celoti financirani iz zasebnih donacij, vlada gostiteljske države pa prvič ni zagotovila nobene finančne podpore. Mednarodni olimpijski komite je po igrah poročal stroške v višini dobrega milijona takratnih ameriških dolarjev ter zanemarljivo izgubo v višini 18.000 dolarjev, kar je bilo znatno izboljšanje v primerjavi z igrami leta 1924. Pri tem je zagotovo pomagala Coca-Cola, ki se je prvič pojavila kot uradna pijača in uradni sponzor olimpijskih iger in je še danes najstarejši uradni olimpijski sponzor.

Olimpijski stadion v Amsterdamu je po koncu prenov leta 2000 še vedno v uporabi danes. Že takrat pa je imel nekaj 2000 parkirnih mest za motorna vozila, kar so ocenili kot premalo. Po mestu so za obiskovalce zagotovili še dodatna parkirna mesta, katera pa so vozniki morali najti sami. V pomoč so jim bili postavljeni posebni simboli, modri znaki z belo črko P. Organizatorji so tako izumili prometni znak, ki še danes označuje parkirna mesta, že takrat pa je pomagal 26.028 voznikom tekom celotnih iger najti parkirno mesto.

Olimpijski utrinki

Slovence je v Amsterdamu predstavljalo 9 moških, ki so pod okriljem odličnega Leona Štuklja nastopali v treh gimnastičnih panogah. Amsterdam je predstavljal srečen kraj za slovenske športnike, ki so domov prinesli 5 odličij, skupaj z enim zlatim - Štukelj je namreč osvojil že svoj tretji naslov olimpijskega prvaka, tokrat na krogih.

Dejanja avstralskega veslača Henryja Pearcea so postala legendarna. Pearce je v četrtfinalu vodil, ko je opazil raco, za njo pa majhno jato račk, ki so prečkale kanal Stoten prav pred njim. Počakal je, da so prečkale pot, zaradi česar ga je prehitel francoski tekmovalec. Pearce je kljub temu zmagal v tej dirki in kasneje v finalu, naslov prvaka pa ubranil na naslednjih igrah.

Urugvaj je v finalu nogometnega turnirja ubranil naslov olimpijskega prvaka. Ta izvedba turnirja je skupaj s predhodno izvedbo iz leta 1924 edini nogometni turnir v zgodovini izven svetovnega prvenstva, ki se šteje za članski naslov svetovnega prvaka, enakovreden FIFA svetovnem prvenstvu.

Nacionalna kolekcija

Zimska jakna

Glavna sponzorja

Veliki sponzorji

Sponzorji

Glavni medijski sponzor