27. april 1908 - 31. oktober 1908

London 1908

Olimpijske igre

Igre IV. olimpijade

Sedaj že svetovno znane olimpijske igre dobivajo svojo podobo. Zgrajen je prvi stadion, prvi bazen, standardizira pa se dolžina maratona.

Igre v številkah

Olimpijske igre bi moral po prvotnem načrtu leta 1908 prirediti Rim. Dve leti prej je v bližini Neaplja prišlo do vulkanskega izbruha Vezuva in italijanska vlada je finančna sredstva preusmerila v popravila Neaplja, organizacijo iger pa prepustila britanski prestolnici. Rim je na drugo priložnost čakal še 52 let.
0
sodelujočih športnikov
0
športnih panog
0
sodelujočih držav
Država gostiteljica

Prvič v Združenem kraljestvu

London je prvotno s kandidaturo končal na drugem mestu, nato pa jo prevzel le 18 mesecev pred otvoritvijo. Kljub kratkemu roku so bile igre vrhunsko organizirane. Prvič je bil posebej pripravljen stadion, plavalne discipline pa niso potekale v odprtih vodah.

Zanimivosti z olimpijskih iger London 1908

Olimpijske igre 1908 so bile daleč najbolje organizirane do takrat. Olimpijske igre so postajale znane po svetu in športniki so želeli tekmovati in se uvrstiti na OI. Prvič v zgodovini so za igre posebej uredili stadion, plavanje pa ni potekalo v odprtih vodah, saj so za tekmovanja zgradili bazen. Tega so postavili kar v sredino stadiona, za skoke v vodo pa dodali še poseben zložljivi stolp. Poleg njih bi našli tudi platforme za gimnastiko in borilne športe, okoli pa je krožila atletska proga, dolga 1/3 milje (536 m). Tam so tekli prvo štafeto olimpijskih iger. "Olimpijsko štafeto" so tekli 4 tekači, dva na 200 metrov, eden na 400 in zadnji na 800 metrov.

Na tem stadionu se je končal danes slavni maraton, ki je nenamerno postavil standardno dolžino le-tega. Takratnih standardnih 25 milj so Angleži podaljšali na 26, da bi se tek lahko začel pred gradom Windsor, kjer bi lahko kraljeva družina spremljala štart. Po predlogu princese Marije so ga prestavili ponovno, da se je začel pod okni kraljeve otroške sobe. Seveda pa se je moral tudi končati v znamenju monarhije, zato je bil tudi cilj na londonskem stadionu premaknjen tik pred kraljevo ložo. Maratonci so zato pretekli 26 milj in 385 jardov, oziroma 42.195 metrov, kolikor se jih teče še danes.

Olimpijski utrinki

Male spremembe razdalje so imele hude posledice za zmagovalca. Dorando Pietri iz Italije je maraton začel precej počasi, a je v drugi polovici teka močno pospešil in se pri 32 km prebil na drugo mesto, 4 minute za Južnoafričanom Charlesom Hefferonom. Ko je ugotovil, da je Hefferon v težavah, je še dodatno pospešil in ga pri 39 km prehitel. Visok tempo ga je hudo utrudil in dehidriral, in ko je pritekel v stadion, je najprej zavil v napačno stran, ko so ga preusmerili, pa je onemoglo padel. S pomočjo sodnikov je premagal zadnjih 340 metrov v desetih minutah ter povsem izmučeno zmagal s časom 2:54:46 (na sliki zgoraj). Drugo uvrščeni Američan Johnny Hayes se je z ekipo pritožil zoper zunanje pomoči, ki jo je prejel Pietri, nesrečni Italijan pa je bil zato diskvalificiran. Kraljica Aleksandra mu je za trud naslednji dan podarila pozlačen srebrni pokal.

Športni duh je bil na ravni, ki si jo je v današnjem, vse bolj tekmovalnem svetu, težko predstavljati. Finale v grško-rimskem borilnem športu v srednji kategoriji med Frithiofom Martenssonom in Mauritzom Anderssonom je bil prestavljen za en dan, da bi se Martensson lahko opomogel od lažje poškodbe. Šved se je pravočasno opomogel in zmagal.

Nacionalna kolekcija

Zimska jakna

Glavna sponzorja

Veliki sponzorji

Sponzorji

Glavni medijski sponzor