London 2012

Zanimivosti z olimpijskih iger London 2012

London je leta 2012 tretjič gostil olimpijske igre, vendar nobenega od prejšnjih gostovanj ni mogoče šteti za običajno prireditev. Leta 1908 so igre prvotno dodelili Rimu, ki pa se je leta 1906 odpovedal organizaciji zaradi težav z državnim financiranjem, ki jih je še poslabšal izbruh Vezuva. Tako so imeli organizatorji v Londonu leta 1908 na voljo le dve leti za pripravo iger, vendar so se dobro odrezali in gostili prve resnično moderne olimpijske igre. Leta 1948 je bil London izbran za gostiteljsko mesto, kljub temu da se je še vedno okreval od druge svetovne vojne. "Igre varčevanja" je London ponovno izpeljal uspešno.

Od Londona 2012 nismo pričakovali nič manj. Igre so se začele ponoči s čudovito otvoritveno slovesnostjo, katere vrhunec je bil skok s padalom (podobe) kraljice Elizabete II. v spremstvu Jamesa Bonda, ter teku Mr. Beana po St. Andrews plaži. Londonske olimpijske igre so bile veličastna uprizoritev britanskega naroda, ki je z odprtimi rokami sprejel London 2012, medtem ko je organizacijski odbor LOCOG pripravil čudovito predstavo. Igre so bile deležne številnih pohval za svojo organizacijo, pri čemer so bili še posebej izpostavljeni prostovoljci, britanska vojska in navdušenje javnosti. Igre so opisovali kot vesele in veličastne.

Mnoga prizorišča so bile osredotočena okoli Olimpijskega parka, koncept, ki se je začel v Sydneyju. V park so se vsak dan zgrinjale ogromne množice, ki so uživale v olimpijskem doživetju. Tisti, ki si niso uspeli dobiti vstopnic za dogodke, so lahko sedeli na travi ob bregovih reke Lea in si mnoge od njih ogledali na velikem televizijskem zaslonu.

Olimpijski vrhunci

Prizorišča so si prislužila pohvale, saj so športnikom pomagala pri njihovem pohodu na rekorde. Atletska proga na stadionu je veljala za zelo hitro, tam so padli kar trije svetovni rekordi – redkost na današnjih igrah. David Rudisha je postal prvi moški, ki je na 800 metrov prebil mejo 1:41, Jamajka je podrla svoj lastni rekord v štafeti 4×100, ameriška ženska štafeta 4×100 pa je izbrisala drugi najstarejši ženski rekord v zgodovini, svetovni rekord, ki ga je leta 1985 postavila nemška ekipa. V plavalnem stadionu je hitri bazen pripeljal do več svetovnih rekordov, ki so se zdeli nedotakljivi po prepovedi hitrih kopalk, ki so jih postavljale prej.

V tem bazenu se je vrnil Michael Phelps, da bi postal najbolj odlikovan olimpijec v zgodovini. To mu je tudi uspelo z osvojitvijo šestih medalj, in s tem skupnih 22, od tega 18 zlatih. Vrnil se je Usain Bolt in osvojil trojno zmago v šprintu na 100, 200 in 4×100 metrov, ter povrh postavil še en svetovni rekord, in sicer v štafeti, kjer je bil zadnji tekač jamajške ekipe. Toda tudi njega je na atletskem stadionu v čudoviti sobotni noči sredi iger zasenčil britanski tekač na dolge proge Mo Farah.

Kljub temu je absolutni vrhunec iger za domačine ostal neprekosljiv; teden prej je sobotni večer postal ikoničen. Začel se je z Jessico Ennis, ljubljenko britanskih medijev v času pred igrami, ki je končala svoj tek na 800 metrov in osvojila zlato v ženskem sedmeroboju. Vriskanje britanskih navijačev se je nato še okrepilo, ko je Britanec Greg Rutherford dosegel presenetljivo zmago v moškem skoku v daljino. Nekaj minut kasneje je množica postala še glasnejša na teku na 10.000 metrov za moške, ko je Farah osvojil zlato medaljo, s čimer je Velika Britanija v eni uri osvojila tri zlata, hrup iz olimpijskega stadiona pa je bilo mogoče slišati tudi na drugih prizoriščih v parku.

O maskoti

Wenlock je dobil ime po mestecu Much Wenlock v grofiji Shropshire, kjer še danes potekajo tradicionalne igre Much Wenlock Games. Z začetkom že v letu 1850 so bile eden od virov navdiha Pierra de Coubertina za sodobne olimpijske igre.

Wenlockov kovinski videz je mogoče pojasniti s tem, da naj bi bil izdelan iz ene od zadnjih kapljic jekla, uporabljenega pri gradnji olimpijskega stadiona v Londonu. Luč na njegovi glavi je zasnovana po lučeh, ki jih najdemo na znamenitih londonskih črnih taksijih. Oblika njegovega čela je identična obliki strehe olimpijskega stadiona. Njegovo oko je objektiv kamere, ki snema vse, kar vidi. Na zapestjih nosi pet zapestnic v barvah olimpijskih krogov, tri špice na njegovi glavi pa predstavljajo zmagovalne stopničke.