Mexico City 1968

Pregled reprezentance po panogah

Zanimivosti z olimpijskih iger Mexico City 1968

Izbira Mehike za gostiteljico olimpijskih iger leta 1968 se je izkazala za kontroverzno zaradi visoke nadmorske višine mesta: 2.300 m. Nadmorska višina se je izkazala za prednost v disciplinah, ki so zahtevale kratek, a intenziven napor, kot so tek na kratke razdalje (do 800 m), skoki, meti in dvigovanje uteži. Redek zrak pa se je izkazal kot katastrofalen za tekmovalce v vzdržljivostnih disciplinah, daljših od dveh minut, kot so tek na dolge in srednje razdalje, plavanje in kolesarjenje.

Štafeta z bakljo leta 1968 je ponovila pot Krištofa Kolumba do Novega sveta, in sicer od Grčije prek Italije in Španije do otoka San Salvador na Bahamih, ter naprej v Mehiko. Olimpijski ogenj je prepotoval vse do rok mehiške tekačice na ovire Enriquete Basilio, ki je kot prva ženska na otvoritveni slovesnosti prižgala olimpijski ogenj.

Olimpijski utrinki

Nizek pritisk je poskrbel za spektakularne nastope šprinterjev in skakalcev. Svetovni rekordi v vseh moških tekih do 400 metrov, skoku v daljino in trojnem skoku so bili podrti, verjetno najbolj nepozaben dosežek pa je bil še 22 let po igrah nedotakljiv skok v daljino Boba Beamona, dolg 8,90 metra.

Wyomia Tyus iz ZDA je postala prva športnica, ki je dvakrat osvojila naslov v teku na 100 metrov. Dick Fosbury je zmagal v skoku v višino z novim slogom skakanja, znanim kot »Fosbury Flop«, zmagovalci pa so se prvič morali podvreči dopinškemu testu.

Olimpijskih novosti lahko naštevamo še in še. Med Slovenci je ponovno blestel Cerar, ki mu je kot prvemu slovenskemu športniku uspelo na olimpijskih igrah ubraniti naslov, saj je na Mehiki ponovil zmago na konju z ročaji. Skupno je med letoma 1958 in 1970 osvojil 30 kolajn na največjih tekmovanjih, evropskih in svetovnih prvenstvih ter olimpijskih igrah. Od tega je kar 16 najžlahtnejših: dva naslova olimpijskega prvaka, štirje naslovi svetovnega in deset naslovov evropskega prvaka. Izjemno kariero je Cerar končal z naslovom svetovnega prvaka leta dve leti kasneje z zlatom na konju v Hali Tivoli.

Posebno leto

Leto 1968 je bilo s političnega vidika izjemno pomembno. Ljudska republika Kitajska se je znašla sredi kulturne revolucije. Poskus liberalizacije Češkoslovaške so zatrle sovjetske čete. Francoska vlada se je soočala s študentskimi demonstracijami, po celotnih Združenih državah Amerike pa so potekale demonstracije za mir in državljanske pravice. V tem valu revolucij ni bila pozabljena niti Mehika: študenti in učitelji so organizirali velike protestne shode, ki so bili krvavo zatrti na Trgu treh kultur.

Bolj kot z medaljami so se afroameriški športniki izpostavili z rasnimi protesti. Med podelitvijo medalj sta Tommie Smith in John Carlos, zmagovalca zlate in bronaste medalje v teku na 200 metrov, med igranjem himne dvignila pest v črni rokavici in sklonila glavi. S tem sta protestirala proti rasni segregaciji v ZDA, zaradi česar sta bila nato izključena iz olimpijske vasi. Zaradi protestov je bila kaznovana tudi Čehinja Věra Čáslavská, ko je po finalu na gredi, v katerem je zlato medaljo sporno osvojila Natalia Kuchinskaya iz Sovjetske zveze, stala na zmagovalnih stopničkah in med igranjem sovjetske himne sklonila glavo in pogled usmerila vstran. Čeprav so njeni rojaki podpirali njena dejanja in odločno nasprotovanje sovjetskega nadzora, ji je novi režim v odgovor za več let prepovedal udeležbo na športnih prireditvah in potovanja v tujino ter jo izobčil iz družbe vse do padca komunističnega režima v Češkoslovaški.