Moskva 1980

Pregled predstavnikov po panogah

Zanimivosti s poletnih iger Moskva 1980

Mednarodni spori so dosegli enega izmed svojih vrhuncev. Kot najbolj bojkotirane olimpijske igre se v zgodovino sramotno zapisujejo prav moskovske, proti katerim je proteste vodil ameriški predsednik Jimmy Carter kot del paketa ukrepov proti sovjetski invaziji v Afganistan decembra 1979. Carter je močno pritiskal na tuje države za njihovo podporo. Nekatere vlade, kot sta vladi Velike Britanije in Avstralije, so bojkot podprle, vendar so športnikom dopustile, da se sami odločijo, ali bodo odpotovali v Moskvo. Ameriškim športnikom takšna svoboda ni bila omogočena, saj je Carter grozil, da bo odvzel potni list vsakemu športniku, ki bi poskušal odpotovati v ZSSR. Na koncu se 67 držav ni udeležilo iger, od tega jih je ocenjenih 45 do 50 izostalo v podporo Združenim državam. Udeležilo se jih je osemdeset držav – najmanjše število od leta 1956. Igre, ki jih je odprl sovjetski predsednik Leonid Brežnjev, pa so tako minile v znamenju velike prevlade domačih športnikov, ki so kot za stavo pobirali zlata odličja. Skupaj z Vzhodno Nemčijo so jih osvojili 127 od 203.

Olimpijski vrhunci

Zahodne države so moskovske igre označile za drugorazredne. V odgovor so Rusi organizirali rekordne 203 dogodke, na teh pa so športniki dosegli kar 36 svetovnih, 39 evropskih in 73 olimpijskih rekordov. Olimpijski rekordi so bili podrti 241-krat, svetovni pa so padli 97-krat.

Domačin Vladimir Salnikov je v plavanju na 1500 metrov kot prvi premagal magično mejo 15 minut. Za nameček pa je pobral še zlati odličji na 400 metrov prosto in v štafeti 4x200 m. Še uspešnejši pa je bil njegov rojak Aleksander Ditjatin. Izjemni telovadec je namreč pobral kolajne prav v vseh disciplinah. Osvojil je tri zlate, štiri srebrne in eno bronasto medaljo ter tako postal prvi športnik, ki je na enih igrah v žep pospravil 8 odličij. Kubanski bokser v supertežki kategoriji Teófilo Stevenson je postal prvi, ki je trikrat osvojil naslov v isti kategoriji, Gerd Wessig iz Vzhodne Nemčije pa je postal prvi moški skakalec v višino, ki je na olimpijskih igrah podrl svetovni rekord. Britanska srednoprogaša Steve Ovett in Sebastian Coe sta se pomerila v nepozabnem dvoboju. Na 800 metrov je Ovett osvojil zlato medaljo pred svojim rojakom, šest dni kasneje se je odločni Coe maščeval na 1500 metrov. Osvojil je zlato, Ovett pa si je pritekel le bron. Zimbabve se je odzval na pozno povabilo na prvi olimpijski ženski hokejski turnir, sestavil ekipo manj kot teden dni pred igrami in se v naglici odpravil v Moskvo, kjer je vse presenetil z osvojitvijo prvega mesta. "Zlata dekleta" so se v Zimbabve vrnile v nacionalno slavo, kot edine zlate olimpijke države pa so ostale do leta 2006.

Čeprav po uradnih virih noben atlet ni bil obsojen jemanja nedovoljenih poživil, je bilo razkrito, da so športniki začeli uporabljati testosteron in snovi, za katera takrat še niso bili razviti testi. Po besedah britanskega novinarja Andrew Jenningsa je polkovnik ruske tajne službe izjavil, da so se njihovi agenti izdajali za protidopinške organe Mednarodnega olimpijskega komiteja, ovirali dopinške teste, in da so bili sovjetski športniki »rešeni s [temi] ogromnimi napori«. V poročilu odbora avstralskega senata iz leta 1989 je bilo celo navedeno, da »skoraj ni nobenega medaljista z olimpijskih iger v Moskvi, zagotovo pa nobenega zlatega, ki ne bi jemal kakšnega od dopinških sredstev: ponavadi kar več različnih. Olimpijske igre v Moskvi bi prav tako lahko poimenovali »Kemijske Igre««. Obtožbe do danes ostajajo večinoma spekulativne.

O maskoti

Na olimpijske igre v Moskvo se je v okviru 162-članske jugoslovanske delegacije podalo 11 slovenskih športnikov. Na igrah je tedaj nastopil tudi mednarodno uveljavljeni plavalec Borut Petrič, ki je v disciplini 1500 metrov v prostem slogu, kjer je zmago slavil neprekosljivi domačin Vladimir Salnikov, osvojil peto mesto. Peto mesto pa je v teku na 400 metrov z ovirami zasedel tudi Celjan Peter Mahne.