Atene 1896

Olimpijski preporod

Olimpijske igre v Atenah označujejo prelomni dogodek olimpijske zgodovine - so namreč prve igre moderne dobe. Idejni oče in pobudnik je francoski aristokrat Pierre de Coubertin, igre pa so - kot nadaljevanje tradicije starogrških iger - potekale v Atenah. Nastopilo je 241 športnikov iz 14 držav. So edine igre, kjer so tekmovali izključno moški predstavniki. V Atenah otvoritvena in zaključna slovesnost nista bili del programa. Prvič se pojavijo uradno olimpijsko poročilo z rezultati in spominske znamke.

Brez zlatih medalj

Na začetku zmagovalci tekmovanj niso dobivali olimpijski medalj, ki pozneje postanejo del identitete olimpijskih iger. V Atenah so tudi pri tem sledili starogrškemu izročilu, saj je zmagovalec dobil srebrno odličje in oljčno vejico za prvo mesto, drugouvrščeni pa je dobil bronasto odličje in lovorjevo vejico. Skladno z kasnejšimi pravili je IOC naknadno spremenil medalje v zlate (oziroma srebrne) in bronaste za tretja mesta, ki v Atenah 1896 niso bila nagrajena.

Olimpijski športi v povojih

Do standardizacije tekmovalnih olimpijskih sistemov je minilo veliko časa. Prva poročila o igrah so tako vir številnih anekdot, ki si jih današnji bralec ne more predstavljati.

• Plavanje ali bitka za življenje: madžarski plavalec Alfred Hajos, ki je osvojil dva naziva olimpijskega prvaka v plavanju na 100 in 1.200 metrov, je pozneje priznal, da je ga je pri plavanju na daljšo razdaljo do cilja pripeljala želja po življenju - ne po zmagi. Za tekmovanja na daljše razdalje so tekmovalce namreč prepeljali s čolnom na odprto morje, in jih pustili, da so preplavali zahtevano razdaljo do obale.
• Poleg prvih olimpijskih športov, ki so še danes v modernejši obliki del olimpijskega programa, so organizatorji predvidevali tudi tekmovanja v nogometu in kriketu - ki se nista uvrstila na program - ter veslanju in jadranju - ki sta bila zaradi različnih razlogov odpovedana.
• Olimpijski športi, ki so del programa olimpijskih iger od 1896: Atletika, kolesarstvo, sabljanje, gimnastika, strelstvo, plavanje, tenis, dvigovanje uteži in rokoborba. Del atletike je bil tudi maraton (ki ga je gostilo grško mesto Marathon), kjer so si Grki zaradi zgodovinske pomembnosti le-tega želeli osvojiti medaljo. Kar jim je tudi uspelo, Spyridon Louis je vodstvo prevzel 4 kilometre pred ciljem in ciljno ravnino prečkal 7 minut pred drugim najhitrejšim.
• V kolesarstvu se je 7 tekmovalcev pomerilo v 12-urni kolesarski dirki. Zmagal je Avstrijec Adolf Schmal, ki je prekolesaril 295.300 kilometrov. Poleg tega je osvojil tudi dve tretji mesti v dirki na čas in kolesarjenju na 10 kilometrov, v dirki na 100 kilometrov pa je odstopil. Schmal je nastopil tudi v sabljanju, kjer je osvojil 4. mesto.