14. februar 1952 - 25. februar 1952

Oslo 1952

Zimske olimpijske igre

Igre VI. olimpijade

Na olimpijskih igrah v zibelki modernega smučanja so se predstavili športnice in športniki 30 držav.

Igre v številkah

Prvi dogovori o izvedbi iger v Oslu so se začele že leta 1935. Na igrah so prvič po zimskih olimpijskih igrah v Garmisch Partenkirchnu 1936 nastopili reprezentanci Japonske in Nemčije, ki na igrah v St. Moritzu nista smeli nastopiti.
0
sodelujočih športnikov
0
športnih panog
0
sodelujočih držav
0
demonstracijki šport
Država gostiteljica

Prvič v Italiji

Čeprav to niso bile prve zimske olimpijske igre na evropskih tleh, so bile prve igre, ki jih je gostila Italija. Štiri leta pozneje so gostili tudi poletne olimpijske igre (Rim 1960).
0

športnikov

1 ženska, 4 moški
0

športne panoge

v katerih so nastopili naši športniki.

Pregled reprezentance po panogah

Zanimivosti z zimskih olimpijskih iger Oslo 1952

Zimske olimpijske igre Oslo 1952 so prve igre, ki jih je slovesno otvorila ženska. Osem dni pred otvoritveno slovesnostjo je namreč umrl britanski kralj Jurij IV, pogreba pa se je udeležil tudi norveški kralj Haakon VII. Olimpijske igre je tako otvorila njegova vnukinja, princesa Ragnhildl. V čast preminulemu britanskemu vladarju so zastave spustili na pol droga, predstavniki Združenega kraljestva in kolonij Avstralije, Kanade in Nove Zelandije, pa so nosili črne trakove.

Za olimpijske igre so v Oslu zgradili nov hotel, namenjen medijskim predstavnikom in vidnejšim gostom iger, poleg tega pa so bili zgrajeni tudi domovi za nastanitev sodelujočih delegacij. Prva olimpijska vas, kakršno poznamo danes, tako izhaja iz olimpijskih iger v Oslu 1952.

Na zimskih olimpijskih igrah prvič nastopita reprezentanci Portugalske in Nove Zelandije, obenem pa je tekmovanje v teku na smučeh prvo dovoljeno ženskam.

Igre so se zaključile s simbolično predajo olimpijske zastave naslednji državi gostiteljici.

Prva štafeta olimpijskega plamena

Čeprav se je olimpijski ogenj prvič pojavil na poletnih igrah v Berlinu 1936, je le-ta na zimskih olimpijskih igrah zagorel v Oslu. Na teh igrah se prvič pojavi tudi potovanje olimpijskega ognja. Olimpijsko baklo so prižgali v ognjišču Sondra Nordheima, pionirja modernega smučanja. Nordheim je zaslužen za številne inovacije v smučanju (različne vezi, krivina smučk, Telemark smuči,...) in poznan po zaslugah za popularizacijo športa.

Tehnološki napredki

Na olimpijskih igrah v Oslu se v tekmovanjih v umetnostnem drsanju prvič uporabi računalnik. Uporabljen je za takojšnje preračunavanje točk - s čimer so tekmovalci svoj rezultati videli takoj po nastopu.

O Oslu

Oslo, prestolnica Norveške, je obenem tudi najbolj najbolj poseljeno norveško mesto. Začetki mesta segajo v čas Vikingov, ko se je mesto imenovalo Ánslo, pozneje pa se je v 17. stoletju preimenovalo v Christianio (po vladarju Kristjanu Četrtemu). Christiania (ali Kristiania v 19. stoletju) se preimenuje v Oslo (1925). Čeprav je prestolnica, je znano po številnih parkih in zelenih površinah, tako v mestnem središču, kot tudi na obrobju. Najbolj znan je park Frogner, kjer so razstavljene tudi skulpture Gustava Vigelanda.

Je rojstno mesto številnih športnih in olimpijskih ikon: Sonie Henie (trikratna olimpijska prvakinja v umetnostnem drsanju), Knuta Johannesena (dvakratni olimpijski prvak v hitrostnem drsanju), Grete Waitz (olimpijska podprvakinja v maratonu v Moskvi 1984), Jørna Goldsteina (olimpijec, hokej na ledu), Espna Bredesena (olimpijski prvak in podprvak v smučarskih skokih v Lillehammerju 1994) in Kjetil André Aamodta (osem olimpijskih kolajn v alpskem smučanju)

O maskoti

Maskota olimpijskih iger se prvič pojavi na letnih olimpijskih igrah v Munichu 1972.

Nacionalna kolekcija

Zimska jakna

Glavna sponzorja

Veliki sponzorji

Sponzorji

Glavni medijski sponzor