14. maj - 28. oktober 1900

Pariz 1900

Olimpijske igre

Igre II. olimpijade

Olimpijske igre kot del Svetovnega sejma

Igre v številkah

Na olimpijskem kongresu leta 1894 je Pierre de Coubertin predlagal, da bi olimpijske igre leta 1900 potekale v Parizu. Udeleženci konference niso bili pripravljeni čakati šest let in so se zavzemali za to, da bi prve igre potekale že leta 1896. Odločeno je bilo, da bodo prve olimpijske igre leta 1896 potekale v Atenah, Pariz pa bo gostil druge igre.
0
sodelujočih držav
0
športnikov
0
športnih panog
Država gostiteljica

Prvič v Parizu

II. olimpijske igre moderne dobe so potekale v okviru pariške svetovne razstave. Dogajanje, ki je bilo razpotegnjeno med majem in oktobrom, ni naletelo na pretirano velik odziv. Športniki še sami niso vedeli, da tekmujejo na olimpijskih igrah, ampak so mislili, da je njihov nastop del svetovne razstave. Le atletski dogodki so bili v medijih objavljeni kot del olimpijskih iger.

Zanimivosti z olimpijskih iger Pariz 1900

Olimpijske igre v Parizu 1900 so bile del Svetovnega sejma (World's Fair), kjer so bile sekundarnega pomena. Raztezale so se preko petih mesecev in prave otvoritvene in zaključne slovesnosti ni bilo. Zaradi zmede glede številnih prireditev, ki so potekale na sejmu, je težko vedeti, katere prireditve bi dejansko morali šteti za "olimpijske" in katere ne. MOK nad tem ni imel pravega nadzora; francosko Združenje atletskih zvez je namreč dve leti pred igrami naznanilo, da imajo ekskluzivno pravico organizacije kakršnega koli športnega dogodka na sejmu. Charles de La Rochefoucauld, imenovani predsednik organizacijskega odbora, je pravice odstopil izzivalcem, Barona de Coubertina, ustanovitelja MOK-a, pa so pozvali k enaki odločitvi. Pod novim vodstvom so se izvajali številni nenavadni športi in dogodki, kot so vožnja z motornimi čolni, dirkanje z baloni in podvodno plavanje. Velike spremembe urnika dogodkov so pomenile odstop za številne športne organizacije sveta, ki so prej kazale znaten interes za udeležbo. Coubertin je umik od organizacije teh iger kasneje obžaloval in prijateljem zaupal, da je obstoj olimpijskega gibanja po težavah v zgodnjih letih pravi čudež.

Olimpijski vrhunci

V Parizu so na igrah prvič nastopile ženske, kar je bilo v Atenah prepovedano. Za prve olimpijke veljajo Francozinje Jeanne Filleul-Brohy, Marie Ohier in Louise Anne Marie Després, ki so nastopile v panogi croque. V Ameriki rojena Hélène de Pourtalès je postala prva ženska olimpijska prvakinja kot članica švicarske zmagovalne ekipe v jadralni disciplini v razredu 1–2 tone, Charlotte Cooper pa se je v zgodovino zapisala kot prva posamična olimpijska prvakinja kot zmagovalka teniškega turnirja v posamični ženski konkurenci in mešanih dvojicah.

Najbolj odmevno ime iger je bil Alvin Kraenzlein, ki še vedno velja za edinega športnika, ki je zlato odličje osvojil v 4 različnih individualnih disciplinah v atletiki. Zmagal je na šprintih na 60 m, 110 m z ovirami ter 200 m z ovirami, v skoku v daljino pa premagal svojega glavnega rivala Meyerja Prinsteina. Sobotne kvalifikacije so petim skakalcem zagotovile nastop v nedeljskem finalu. Prinstein se ni udeležil tekmovanja na nedeljo zaradi strogih prepričanj protestantske vere svoje univerze, pod katero je tekmoval, zato se je le njegov rezultat s kvalifikacij prenesel v finalni krog. Al Kraenzlein ga je v finalu preskočil za en centimeter, zaradi česar ga je Prinstein s pestmi napadel.

26. avgusta je nizozemski dvojec s krmarjem nenadoma potreboval nadomestnega krmarja. Veslaške reprezentance so prepoznale prednosti ultralahkih krmarjev in za tekmovanja najele lokalne fante. Nizozemca sta izbrala francoskega fanta in skupaj so z majhno prednostjo osvojili zmago. Fant se je udeležil zmagovalne slovesnosti in se z veslačema fotografiral, nato pa izginil. Kljub dolgoletnim raziskavam ni bilo mogoče najti imena ali starosti prvaka, ki je gotovo med najmlajšimi v zgodovini.

Nacionalna kolekcija

Zimska jakna

Glavna sponzorja

Veliki sponzorji

Sponzorji

Glavni medijski sponzor