Pariz 1924

Pregled reprezentance po panogah

Zanimivosti z zimskih olimpijskih iger Pariz 1924

Olimpijske igre v Parizu so zaznamovale sprejemanje iger kot velikega dogodka s široko privlačnostjo. Število sodelujočih nacionalnih olimpijskih komitejev se je povečalo z 29 na 44. To novo pridobljeno priljubljenost je potrdila prisotnost več kot 1000 novinarjev.

Z željo po enačenju zimskih športov z letnimi se tu pojavi tudi prva zimska olimpijada. Športna tekmovanja, ki so potekala v sklopu olimpijskih iger v Chamonixu med 25. januarjem in 5. februarjem 1924, so se prvotno imenovala »Semaine des Sports d'Hiver«, oz. »Teden zimskih športov«. Mednarodni olimpijski komite jih je 2 leti kasneje razglasil za I. zimske olimpijske igre.

Igre so prav tako uvedle zaključno slovesnost, kot jo poznamo danes. Pri tem se dvignejo tri zastave: zastava Mednarodnega olimpijskega komiteja, zastava gostiteljske države in zastava naslednje gostiteljske države, kot se je prvič zgodilo prav na teh igrah.

Francozi so prav tako uvedli olimpijsko vas, ki se tu prvič pojavlja, četudi bolj kot prototip. Na predhodnih igrah so nekateri športniki bivali v hotelih ali hostlih, drugi v šolah ali vojašnicah, nekateri pa so celo spali v čolnih, s katerimi so prišli v gostiteljsko mesto. V Parizu so jim, z željo po zagotovitvi prenočišča, prehrane in pogojev, ki so enaki za vse, postavili lesene koče in v bližini stadiona. To označuje same začetke olimpijske vasi, ta pa je bila prvič moderneje izpeljana v Los Angelesu dvoje iger kasneje, kjer so poleg prenočišč dodali tudi prostore za treniranje, bolnišnico, pošto in gasilski dom.

Slovenski uspehi

Čeprav so bile igre v Parizu že drugič, se jih je prvič udeležila, pod zastavo Kraljevine SHS, tudi slovenska reprezentanca. V Pariz je odpotovalo 8 telovadcev, atlet, kolesar in jahač. Jugoslovansko reprezentanco v športni gimnastiki so tako v celoti predstavljali Slovenci, ki so v ekipni tekmi osvojili 4. mesto. Dve zlati medalji pa je domov prinesel legendarni Leon Štukelj, ter s tem osvojil prvo olimpijsko zlato slovenskega naroda, ter nasploh prvi olimpijski medalji Jugoslavije.

Ob tem je zanimivo, da je Štukljev olimpijski nastop visel v zraku, saj je dva tedna pred odhodom v francosko prestolnico na izbirni tekmi v Ljubljani padel z bradlje in si poškodoval zapestje desne roke. Med vajami je vseskozi čutil bolečino in negotovost, vseeno pa je z elegantnostjo in spretnim izkoriščanjem fizične moči prepričal sodnike.