Pariz 2024

Zgodovinska udeležba slovenske olimpijske reprezentance

Pariške igre so bile prelomne za organizatorje, a za Slovenijo so bile te igre zgodovinske.

Točno pred stotimi leti je v francoski prestolnici telovadec Leon Štukelj osvojil prvo zlato olimpijsko odličje za Slovenijo. Postal je olimpijski prvak v gimnastiki na drogu in mnogoboju.

Poleg tega se je olimpijskih iger v Parizu udeležila največja slovenska olimpijska reprezentanca: 90 športnikov in športnic je nastopilo v 17 športnih panogah. Olimpijski debi sta doživeli moška odbojkarska reprezentanca (končno 5. mesto) in ženska rokometna reprezentanca (11. mesto), na zgodovinsko 4. mesto pa se je uvrstila moška rokometna reprezentanca.

Pregled reprezentance po panogah

Šestič v Franciji, tretjič v Parizu

Olimpijske igre v Parizu obeležujejo sto let odkar je Pariz prvič gostil največje večpanožno tekmovanje. Prav v Parizu je leta 1924 slovenski olimpionik Leon Štukelj prvo zlato olimpijsko kolajno za Slovenijo - ne le eno, temveč dve. Naziv olimpijskega prvaka je osvojil v gimnastiki, v disciplinah drog in mnogoboj.

To so bile šeste olimpijske igre v francoski organizaciji. Poleg iger v Parizu 1924 je francoska prestolnica poletne igre gostila že leta 1900, med prizorišča zimskih iger pa so se zapisali Chamonix (1924), Grenoble (1968) in Albertville (1992). Leta 2030 se olimpijske igre vračajo v Francijo, ko bodo igre gostile Francoske Alpe.

O Parizu

Pariz je francoska prestolnica, znana po pariški modi, Eifflovem stolpu, Slavoloku zmage, reki Seni, muzeju Loure, stolnici Notre Dame in drugih arhitekturnih čudežih. V športu je poleg zgodovine kot olimpijsko mesto znan tudi kot zaključna etapa elitnega Tour de France, kjer se tritedenska dirka zaključi na Elizejskih poljanah (Champs-Elysees). Je tudi hram nogometnega kluba Paris Saint-Germain (PSG) in prizorišče dveh tradicionalnih teniških turnirjev - francosko odprto prvenstvo (French Open) na stadionu Stade Roland Garros in Paris Masters.

Arhitekturno je Pariz mesto muzejev in parkov. Slednji pokrivajo več kot 3.000 hektarjev mestne površine, med 421 občinskimi parki in vrtovi pa sta najbolj poznana parka Tuilerije in Luksemburški vrt.

O maskoti

Olimpijske maskote so stalnica in pomemben element identitete vsakih olimpijskih iger od Grenobla (1968): V Parizu se je olimpijski družini maskot pridružila simpatična Friga - tradicionalni francoskih klobuk je danes simbol svobode, na igrah pa je utelešala misijo organizatorjev. Vodilo iger je bila namreč revolucija v svetu športa, saj je bil Pariz prizorišče številnih revolucionarnih športnim in kulturnim prelomnicam.

Maskote so bile predstavljene tudi v treh različicah omejene izdaje, ki so jo prejeli dobitniki medalj. Na zmagovalnih maskotah so bili logotip iger in superge obarvane v barvo medalje - zlato, srebrno in bronasto.

Poleg tega Friga uteleša vizijo pariških olimpijskih iger - predstaviti svetu, da šport lahko spreminja življenja. To ponazarja tudi moto olimpijske in paralimpijske maskote: “Alone we go faster, but together we go further.” Sami gremo hitreje, a skupaj gremo dlje.

Olimpijski vrhunci

Po težavah na zadnjih igrah je Mednarodni olimpijski komite upal, da bi Pariz ponovno vzpostavil svetovno zaupanje v olimpijske igre, in to mu je tudi uspelo. Pred igrami je bila francoska javnost negotova, ali si jih sploh želi gostiti in se soočiti z mnogimi težavami, ki jih lahko povzročijo. A ko so se začele, so Francozi igre podprli v celoti, na vseh prizoriščih pa so se zbrale ogromne množice, tudi pri manj znanih športih.

V Parizu je bilo veliko čudovitih športnih trenutkov. Slovenski judo je osvojil medaljo že na šestih olimpijskih igrah zapored. Andreja Leški je že v polfinalu kategorije do 63 kg izločila favoritinjo, domačinko Clarisse Agbegnenou, z iponom v finalu pa premagala še Mehičanko Prisco Alcaraz. Janja Garnbret je Sloveniji priplezala drugo zlato, kjer je v finalu športnega plezanja upravičila vlogo favoritinje. Dobila je prvi del v balvanih in nato v težavnosti prednost suvereno ubranila, s tem pa svoj naslov olimpijske prvakinje v kombinaciji. Med obema je slavil tudi Toni Vodišek, ki je nekaj mesecev po osvojitvi olimpijske norme že blestel v Parizu, kjer se mu je nasmihalo tudi zlato, tega pa mu je uspel zanikati le Avstrijec.

Domačini so navdušeno sprejeli plavalca Léona Marchanda, ki je v bazenu osvojil pet medalj, od tega štiri zlata. Katie Ledecky in Simone Biles sta utrdili svoj status največjih olimpijskih zvezdnic vseh časov, saj je Ledecky osvojila še dve zlati medalji v plavanju ter srebrno in bronasto, medtem ko je Biles osvojila tri zlate, vključno z drugim naslovom v mnogoboju v gimnastiki. Ledecky je osvojila svojo 7. in 8. posamično olimpijsko zlato medaljo, kar je drugi najboljši rezultat vseh časov, katerega presega le Michael Phelps s 13 zlatimi odličji.

Zapuščina

Kljub številnim uspehom je bila prav francoska javnost tista, ki je ustvarila posebne olimpijske igre in ki si jih bomo morda najbolj zapomnili. Varnostnih ukrepov je bilo seveda veliko, glede na vse, kar se dogaja v svetu, vendar niso bili nikoli vsiljivi in na srečo se ni zgodilo nič resnega.

Vreme je sodelovalo, nekaj dni je bilo toplo, nekaj dni je rahlo deževalo, med drugim tudi na otvoritvi, katero ni pokvarila niti deževna noč. Kot bi mignil smo spremljali odbojko na mivki v senci Eifflovega stolpa, ob sončnem zahodu, pod žarečim oranžnim nebom. Spremljali sabljanje in rokoborbo v Grand Palais. Konjeništvo v vrtovih Versaillesa. Prizorišča so bila osupljiva. Dogodki so združevali. Šport je osrečeval. Igre so se vrnile v najlepši luči.

Pariza 2024 se bomo spominjali kot iger veselja.