Rio 2016

O Riu de Janeiru

Rio de Janeiro je na jugovzhodnem območju Brazilije. Omejen je z Atlantskim oceanom in tremi državami. Je drugo največje mesto v Braziliji in 26. največje na svetu, sicer pa najbolj obiskano mesto na južni polobli in je znano po svojih dih jemajočih znamenitostih, neverjetni pokrajini in edinstvenem duhu njenih ljudi.

Prihod v Rio z letalom je nekaj edinstvenega; pisano mesto, ki se razprostira med gorami, jezeri in oceanom. Ko se sprehajaš po ulicah, je čutiti pozitivno energijo in izredno dobrodošlico domačinov. Doživetje sončnega zahoda na eni izmed prelepih plaž je zagotovo ena izmed izkušenj, ki razloži, zakaj so to ljudje s sijajom v očeh in edinstvenim značajem.

Izvedba olimpijskih iger

Od sedmih mest, ki so se zanimala za izvedbo iger, so v ožji izbor prišla štiri. Ameriški Chicago in japonski Tokio sta izpadla v prvem in drugem krogu glasovanja, v finalnem pa so člani Mednarodnega olimpijskega komiteja odločali med favoritoma: Riom de Janeirom in Madridom. Rio je prejel dve tretjini glasov, ter tako je bilo potrjeno - olimpijski duh se širi na Južno Ameriko.

Prve Južnoameriške igre so predstavljale tudi prve, organizirane v portugalsko govoreči državi, ter prve poletne, ki so potekale v celoti v zimskem času gostiteljice, čeprav skrbi glede nizkih temperatur zaradi toplih zim v Riu ni bilo. Svet je bolj skrbel izbruh Zika virusa, ki je z resnimi zdravstvenimi simptomi odvračal ljudi od obiska, poleg težav s čiščenjem vode v zalivu Guanabara za veslaška in jadralna tekmovanja pa je mnoge skrbelo tudi ekonomsko stanje Ria, ki si je od 2008/09 krize slabo opomogel. Mediji so pred začetkom iger radi pisali o teh prežečih težavah, ki pa se med samim potekom na koncu niso pojavile. Okuženih komarjev v zimskih mesecih praktično ni, voda je bila zadostno očiščena, prizorišča pa odlična. Domačini so toplo sprejeli svetovni šport, v zameno pa dobili novo podzemno železnico, ki še po koncu iger lajša življenja prebivalcev.

Olimpijski vrhunci

Na tekmovanjih so bili najuspešnejši Američani. Z osvojenimi 46-imi zlatimi odličji so osvojili tudi svojo jubilejno 1000. olimpijsko zlato, med njimi pa je bilo tedaj že 23 Phelpsovih, ki si jih je priplaval še 5, poleg ene srebrne. Na tartanu je še tretjič blestel Usain Bolt, ponovno dominanten na 100 in 200 metrov ter štafeti 4x100. Na tatamiju pa je izstopala tudi Slovenija, ko je judoistka Tina Trstenjak v finalu Francozinjo Clarisso Agbegnenou, svetovno prvakinjo izpred dveh let, premagala že v drugi minuti. Našo 13. olimpijsko zlato so pospremili tudi jadralec Vasilij Žbogar, kajakaš Peter Kauzer in judoistka Anamari Velenšek z dvema srebroma in bronom.

Maskoti

Vinicius je rumena maskota in predstavlja maskoto olimpijskih iger. Je kombinacija vseh brazilskih živali in sicer spretnosti mačk, pozibavanja opic in elegance ptičjega leta. Ob tem ima na široko razprte roke in noge, s čimer želi v Brazilijo privabiti čim več tujih gostov.

Tom je modra maskota, uporabljena na paraolimpijskih igrah. Njena glava močno spominja na maskoto slovenskega Eurobasketa 2013, Lipkota, saj je prekrita z listi dreves. Kot so pojasnili prireditelji, "jo fotosinteza navdaja z energijo, iz glave pa potegne nore zamisli in predmete. Je v neprestani rasti in z lahkoto premaguje vse prepreke".