8. februar 1984 - 19. februar 1984

Sarajevo 1984

Zimske olimpijske igre

Igre XIV. olimpijade

Vučko Jožeta Trobca postane nezamenljiv del olimpijskega gibanja.

Prekinjene športne sanje

Ideja o kandidaturi Sarajeva kot olimpijske gostiteljice se je začela razvijati v 70. letih prejšnjega stoletja. Sam uspeh iger in prepoznavnost Sarajeva (in Jugoslavije) kot zimske športne destinacije sta pokazala, da bi se regija lahko razvila v priljubljeno zimsko letovišče, a je vojna za neodvisnost BiH močno poškodovala mestno in športno infrastrukturo.
0
sodelujočih športnikov
0
športnih panog
0
sodelujočih držav
Država gostiteljica

Jugoslavija se uveljavi kot zimska država

Nastopilo je 1.272 športnikov in športnic iz 49 držav, kar je 200 športnikov več kot jih je nastopilo v Lake Placidu pred 4 leti. Na zimskih olimpijskih igrah so debitirale reprezentance Egipta, Britanskih Deviških otokov, Monaka, Puerto Rica in Senegala. Igre so bile nadvse uspešne in bi lahko pomembno prispevale k nadaljnjemu razvoju Sarajeva in regije kot zimske športne destinacije.
0

športnikov

9 žensk, 43 moških
0

športnih panog

v katerih so nastopili naši športniki.

Slovenski medaljisti

Smučanje - alpsko: Veleslalom

Jure Franko

silver medal

Osvojeno srebro na 'domačih' olimpijskih igrah je Novogoričana izstrelilo med zvezde. Postal je prvi Jugoslovanec in prvi Slovenec z olimpijskim odličjem in eden izmed najbolj priljubljenih športnikov v tedanji Jugoslaviji. Po igrah se je med prebivalci Sarajeva razširil rek Volimo Jureta više nego bureka.


"Ljudje me še danes nenehno spominjajo na to medaljo. Na neki način nisem več samo neki Jure, ampak sem nosilec prve zimske olimpijske medalje za Jugoslavijo in Slovenijo. In to je edinstveno, samo eden je lahko prvi."

Olimpijski nastopi

Sarajevo 1984

Srebrna medalja

Pregled reprezentance po panogah

Zanimivosti z zimskih olimpijskih iger Sarajevo 1984

Olimpijske igre v Sarajevu zaznamujejo novo olimpijsko prelomnico - gre za prve zimske igre, ki jih je gostila država, kjer se govori slovanski jezik, obenem pa so bile, dokler niso zimske olimpijske igre prišle v Peking leta 2022, edine zimske igre, organizirane v državi s komunističnim režimom. To so bile tudi prve igre pod predsedstvom Juan Antonio Samarancha, ki je funkcijo predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja opravljal do julija 2001.

Pred začetkom iger je olimpijska bakla pripotovala iz Olympie, zibke olimpizma, v Dubrovnik. Potovala je po dveh poteh, pri čemer je bila Ljubljana ena izmed postojank poti bakle po zahodni poti. Eden izmed nosilcev je bil tudi slovenski predstavnik Ivo Čarman, ki je na igrah nastopil v smučarskem teku.

Na igrah so se tekmovanja iz alpskega smučanja začela z enodnevno zamudo, saj so nepredvidljive vremenske razmere na prizoriščih odnesle prve tekme. V umetnostnem drsanju - plesnih parih je na olimpijskih igrah debitiral eden najboljših parov: Jayne Torvill in Christopher Dean. Kot demonstracijski šport se je prvič predstavilo smučanje za gibalno ovirane, kjer so tekmovalci 11 držav nastopili v štirih kategorijah, tekmovanje pa se je izpeljalo poleg smučarskih športov na paralimpijskih igrah.

O Sarajevu

Sarajevo je danes prestolnica in največje mesto v Bosni in Hercegovini. Je politično, finančno, družbeno in kulturno središče Bosne in je eno izmed redkih evropskih mest, ki ima mošejo, katoliško cerkev, vzhodno ortodoksno cerkev in sinagogo. V mestu še danes živijo številni duhovi zgodovine - Sarajevo je v zgodovino zapisano kot kraj, kjer je Gavrilo Princip uspešno izvedel atentat na Franca Ferdinanda in s tem zanetil 'balkanski sodček smodnika'. Mesto je v svetovni podobi z gostovanjem iger obrnilo nov list, s tem pa pozitivno vplivalo tudi na kakovost življenja domačinov. Igre so uvedle razširitev letališča, obnovo glavne železniške in avtobusne postaje ter povečanje števila hotelov, restavracij in parkov. Olimpijska vas se je po igrah preoblikovala v stanovanjsko območje, nove športne dvorane pa so pospešile razvoj zimskih športov v Jugoslaviji. Na bob progi so še kasneje potekala tekmovanja svetovnega pokala v bobu.

Olimpijsko mesto je le osem let pozneje zapadlo v 1425-dnevno obleganje. Konflikt je terjal na deset tisoče žrtev ter hudo poškodoval Sarajevo in olimpijska prizorišča. Mnoga so namesto razcveta doživela počasno propadanje in uničevanje, kljub temu pa so bila nekatera rešena pred propadom. Stadion Koševo je bil obnovljen leta 1998, dvorana Zetra je bila leta 1999 obnovljena s podporo Mednarodnega olimpijskega komiteja, tudi alpska smučišča so ponovno v uporabi. Po končani vojni se je mesto hitro razvijalo tudi kot turistična destinacija. Leta 2024 se je pojavilo v vodniku National Geographic kot ena izmed najboljših destinacij popotnikov in turistov.

Slovenski uspehi

Prvi dobitnik zimske olimpijske kolajne v zgodovini Jugoslavije Jure Franko je bil po prvem teku veleslaloma na Bjelašnici 14. februarja na 4. mestu, v drugem teku pa je dosegel najboljši cas in le Švicar Max Julen je imel dovolj prednosti, da ga je prehitel. Slavje v naši nekdanji državi je bilo nepopisno.

24-letnemu tekaču na smučeh Ivu Čarmanu je pripadla čast, da je kot zadnji na stadion Koševo prinesel olimpijski baklo in ogenj predal drsalki Sandi Dubravčić, ki je nato razsvetlila nebo nad Sarajevom. Čarman je tekmoval v tekih na 15 in 30 kilometrov ter v štafeti 4x10 km, kjer je dosegel najboljšo uvrstitev teh iger z 12. mestom.

O maskoti

Do maskote olimpijskih iger v Sarajevu čutimo Slovenci posebno naklonjenost, saj je delo našega rojaka. Simpatičnega volka Vučkota je oblikoval slovenski slikar Jože Trobec in je še danes ena izmed bolj prepoznanih maskot. V finalnem izboru je premagal pet ostalih idej: snežno kepo, gorsko kozo, podlasico, jagnje in ježka. Volk kot vidna figura jugoslovanskih basni pooseblja pogum in moč. Podjetje Primožič iz Kranja je takrat izdelalo kar pet milijonov značk s podobo Vučka.

Nacionalna kolekcija

Zimska jakna

Glavna sponzorja

Veliki sponzorji

Sponzorji

Glavni medijski sponzor