8. februar 1984 - 19. februar 1984

Sarajevo 1984

Zimske olimpijske igre

Igre XIV. olimpijade

Maskoto je oblikoval Slovenec Jože Trobec, Vučko pa je postal nezamenljiv del olimpijskega gibanja

Prekinjene športne sanje

Ideja o kandidaturi Sarajeva kot olimpijske gostiteljice se je začela razvijati v 70. letih prejšnjega stoletja. Sam uspeh iger in prepoznavnost Sarajeva (in Jugoslavije) kot zimske športne destinacije sta pokazala, da bi se regija lahko razvila v priljubljeno zimsko letovišče, a je vojna za neodvisnost BiH močno poškodovala mestno in športno infrastrukturo.
0
sodelujočih športnikov
0
športnih panog
0
sodelujočih držav
Država gostiteljica

Jugoslavija se uveljavi kot zimska država

Nastopilo je 1.272 športnikov in športnic iz 49 držav, kar je 200 športnikov več kot jih je nastopilo v Lake Placidu pred 4 leti. Na zimskih olimpijskih igrah so debitirale reprezentance Egipta, Britanskih Deviških otokov, Monaka, Puerto Rica in Senegala. Igre so bile nadvse uspešne in bi lahko pomembno prispevale k nadaljnjemu razvoju Sarajeva in regije kot zimske športne destinacije.

Slovenski medaljisti

Smučanje - alpsko: Veleslalom

Jure Franko

silver medal

Osvojeno srebro na 'domačih' olimpijskih igrah je Jureta izstrelilo med zvezde. Postal je eden izmed najbolj priljubljenih športnikov v tedanji Jugoslaviji, po igrah pa se je med prebivalci Sarajeva razširil rek Volimo Jureta više nego bureka.

Olimpijski nastopi

Sarajevo 1984

Srebrna medalja
0

športnikov

9 žensk, 43 moških
0

športnih panog

v katerih so nastopili naši športniki.

Pregled reprezentance po panogah

Zanimivosti z zimskih olimpijskih iger Sarajevo 1984

Olimpijske igre v Sarajevu zaznamujejo novo olimpijsko prelomnico - gre za prve igre, ki jih je gostila država, kjer se govori slovanski jezik, obenem pa so bile, dokler niso zimske olimpijske igre prišle v Peking leta 2022, edine igre, organizirane v državi s komunističnim režimom. To so bile tudi prve igre pod predsedstvom Juan Antonio Samarancha, ki je funkcijo predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja opravljal do julija 2001.

Pred začetkom iger je olimpijska bakla pripotovala iz Olympie, zibke olimpizma, v Dubrovnik. Potovala je po dveh poteh, pri čemer je bila Ljubljana ena izmed postojank poti bakle po zahodni poti. Eden izmed nosilcev je bil tudi slovenski predstavnik Ivo Čarman, ki je na igrah nastopil v smučarskem teku.

Na igrah so se tekmovanja iz alpskega smučanja začela z enodnevno zamudo, saj so nepredvidljive vremenske razmere na prizoriščih odnesle prve tekme. V umetnostnem drsanju - plesnih parih je na olimpijskih igrah debitiral eden najboljših parov: Jayne Torvill in Christopher Dean.

Kot demonstracijski šport se je prvič predstavilo smučanje za gibalno ovirane, kjer so tekmovalci 11 držav nastopili v štirih kategorijah. Smučanje za gibalno ovirane je bilo na igrah predstavljeno kot demonstracijski šport in se je izpeljalo poleg smučarskih športov na paralimpijskih igrah.

O Sarajevu

Sarajevo je danes prestolnica in največje mesto v Bosni in Hercegovini. Je politično, finančno, družbeno in kulturno središče Bosne in je eno izmed redkih evropskih mest, ki ima mošejo, katoliško cerkev, vzhodno ortodoksno cerkev in sinagogo. V mestu še danes živijo številni duhovi zgodovine - Sarajevo je v zgodovino zapisano kot kraj, kjer je Gavrilo Princip uspešno izvedel atentat na Franca Ferdinanda in s tem zanetil 'balkanski sodček smodnika', poleg naziva olimpijskega mesta pa je bilo mesto oblegano 1.425 dni.

Po končani vojni se je mesto hitro razvijalo kot turistična destinacija. Leta 2024 se je tudi pojavilo v vodniku National Geographic kot ena izmed najboljših destinacij popotnikov in turistov.

O maskoti

Do maskote olimpijskih iger v Sarajevu čutimo Slovenci posebno naklonjenost, saj je delo našega rojaka. Simpatičnega volka Vučkota je oblikoval slovenski slikar Jože Trobec in je še danes ena izmed bolj prepoznanih maskot. V finalnem izboru je premagal pet ostalih idej: snežno kepo, gorsko kozo, podlasico, jagnje in ježka. Volk je tudi vidna figura jugoslovanskih basni, saj pooseblja pogum in moč.

Olimpijska zapuščina

Osem let po zaključku iger je pričakovani razvoj regije ustavila skoraj štiri leta trajajoča vojna in obleganje mesta. Sarajevo je tako postalo olimpijsko in oblegano mesto, infrastruktura pa je namesto razcveta doživela počasno propadanje in uničevanje. Med najbolj znanimi ostanki olimpijskih prizorišč je zagotovo sankaška proga na gori Trebević, ki je bila med vojno uporabljena kot ena izmed topniških položajev srbske vojske. Skakalnice na gori Igman so postale prizorišče spopadov in usmrtitev, medtem ko je bila v kletnih prostorih večnamenske dvorane Zetra vzpostavljena mrtvašnica, leseni stoli v dvorani pa so bili uporabljeni za krste.

Nacionalna kolekcija

Zimska jakna

Glavna sponzorja

Veliki sponzorji

Sponzorji

Glavni medijski sponzor