St. Louis 1904

Zanimivosti z olimpijskih iger St. Louis 1904

Podobno kot igre leta 1900 v Parizu je tudi tretja izvedba modernih olimpijskih iger potekala v okviru svetovnega sejma Louisana Purchase Exposition. Igre so bile prvotno dodeljene Chicagu, saj so predstavniki Chicaga ponudili prispevek 100.000 dolarjev, s čimer se ostali niso mogli kosati. Vse druge države so umaknile svoje kandidature še pred glasovanjem, delegati MOK pa so zato odločali med Chicagom in St. Louisom, 21. maja pa je Chicago zmagal soglasno. Kljub temu je St. Louis začel načrtovati športne prireditve, ki bi neposredno konkurirale olimpijskim igram, v Chicagu pa so meščani močno nasprotovali izgradnji stadiona. Chicagov osrednji del kandidature je ostal pod vprašajem, MOK pa je bil odločen; v strahu, da bi spor trajno škodoval olimpijskemu gibanju so MOK člani v poštnem glasovanju odobrili selitev olimpijskih iger v St. Louis.

Igre so bile zelo podobne letu 1900 - trajale so skoraj pet mesecev, mnogi dogodki niso bili označeni za olimpijske, ampak le kot prvenstva na sejmu. Težko je tako vedeti, kateri športi in prireditve so bili dejansko na olimpijskem programu. Tako kot leta 1900 je le atletika dobila veliko reklamo kot olimpijski šport, žal pa so bili atletski dogodki tako rekoč ameriško klubsko prvenstvo. V drugih športih je bila ameriška prevlada skoraj enako popolna, ker se je iger udeležilo le nekaj drugih držav in je nastopilo zelo malo tujih športnikov. Od 280 medalj, ki so bile prvič v znanem formatu zlate, srebrne in bronaste za prvo, drugo in tretje mesto, jih je v ZDA ostalo 234. Treba je omeniti, da so v tistih letih športniki pogosto tekmovali tako rekoč kot posamezniki, torej ne pod okriljem reprezentanc, kot to poteka danes. 

Olimpijski vrhunci

Boks, prosti stil borbe, deseteroboj in tekmovanje z ročnimi utežmi so se prvič pojavili na programu.

Archie Hahn je osvojil zlato na 60, 100 in 200 metrov. "Milwaukeejski meteor" je na 200 metrov dosegel olimpijski rekord s časom 21,6 sekunde – rekord, ki je veljal še 28 let. Eden najbolj izjemnih športnikov je bil ameriški telovadec George Eyser, ki je osvojil šest medalj, čeprav je imel levo nogo leseno.

Američan Thomas Hicks je zmagal na maratonu po diskvalifikaciji svojega rojaka Freda Lorza, ki je velik del 40-kilometrske proge prevozil z avtomobilom in izstopil šele tik pred ciljem. Lorz je po 14 kilometrih zaradi izčrpanosti prenehal teči. Njegov menedžer ga je pobral z avtomobilom in ga peljal naslednjih 18 kilometrov, preden se je avto pokvaril. Lorz je peš nadaljeval do olimpijskega stadiona, kjer je pretrgal ciljni trak in bil sprejet kot zmagovalec. Potem ko so gledalci trdili, da ni pretekel celotne dirke, se je soočil z besnimi sodniki, nakar je priznal resnico. Po koncu iger se je leta 1905 uradno opravičil ter prejel 6 mesečno prepoved tekmovanja, za tem pa še isto leto upravičeno zmagal Bostonski maraton s časom 2:28:25. Dejanski zmagovalec olimpijskega maratona Thomas Hicks je prav tako odtekel nenavadno tekmo: del proge je prehodil, del so ga nosili njegovi trenerji, poleg tega pa so mu dali strihnin, ki je danes prepovedan. Po prečkanju cilja je zaradi zastrupitve s poživilom in izčrpanosti omagal. Med tekom je dobil dve dozi poživila - tretja bi bila lahko usodna.