6. julij - 22. julij 1912
Stockholm 1912
Olimpijske igre
Olimpijske igre
Prve olimpijske igre olimpijskih proporcij.
Slovenski medaljisti
Cvetko, avstrijski državni prvak leta 1907 in evropski prvak leta 1911, se je v Stockholm odpravil na olimpijski ekipni turnir z Avstrijsko reprezentanco. Rojen v Senožečah, v takratni Avstro-Ogrski, je uradno predstavljal Avstrijo, Madžari pa so nastopali ločeno, ter se z Avstrijsko ekipo srečali prav v finalu, kjer so bili tudi uspešnejši. Sedemčlanska ekipa z Rudolfom Cvetkom je zato odnesla srebro, s tem pa se je naš narodnjak vpisal v prestižno zgodovino kot prvi olimpijski medaljist slovenskega naroda. Dvoje olimpijskih iger in svetovno vojno pozneje mu je sledil še Leon Štukelj kot prvi olimpijski prvak v Parizu leta 1924.
Stockholm 1912
Ime | Priimek | Discipline | Uvrstitev |
|---|---|---|---|
Rudolf | Cvetko | ekipno | 2.m |
Po težavah na olimpijskih igrah leta 1900 in 1904, ki so potekale vzporedno s svetovnimi razstavami, ter skromni mednarodni udeležbi v letih 1896 in 1908 je treba švedskemu Stockholmu pripisati zasluge za prve resnično moderne olimpijske igre v pravi olimpijski meri. Na 102 tekmovanjih v 14 športih je nastopilo 2.408 tekmovalcev, med njimi 48 žensk. To so bile zadnje olimpijske igre, na katerih so podeljevali medalje iz čistega zlata, in ob debiju Japonske prvič, ko je sodelovala uradna ekipa azijske države. To so bile zato prve olimpijske igre, kjer so tekmovali športniki z vseh 5 kontinentov. Zastava s petimi krogi takrat še ni obstajala, morda pa se je prav tu porodila prva ideja zanjo, saj je plapolala že na naslednjih igrah.
Na teh igrah so prvič potekala likovna tekmovanja, žensko skakanje v vodo in žensko plavanje, prav tako pa sta bila prvič na sporedu deseteroboj in novi peteroboj. V atletiki so uvedli elektronsko merjenje časa ter fotofiniš sistem. Združene države Amerike so osvojile največ zlatih medalj (26), gostiteljica Švedska pa je odnesla največ medalj na splošno (65).
Zaradi izbruha prve svetovne vojne so bile to zadnje olimpijske igre za osem let ter tako edine v 2. desetletju prejšnjega stoletja.
Če bi morali igram določiti neuradno temo, bi bila to vzdržljivost. Proga cestne kolesarske dirke je merila 320 km in je bila s tem najdaljša dirka katerekoli oblike v zgodovini olimpijskih iger. V grško-rimskem borilnem športu je polfinalni dvoboj v srednji kategoriji med Rusom Martinom Kleinom in Fincem Alfredom Asikainenom trajal 11 ur.
Še bolj pa jih je zaznamoval Jim Thorpe, avtohtoni prebivalec Oklahome, ki je z ogromno prednostjo zmagal v peteroboju in deseteroboju, švedski kralj Gustav V. pa ga je opisal kot najboljšega športnika na svetu. V deseteroboju je postavil svetovni rekord, ki ga 16 let ni presegel nihče, čeprav je bil to njegov prvi (in edini) nastop na tej disciplini. Njegovi rezultati bi bili dovolj dobri za srebrno medaljo leta 1948 – 36 let kasneje. V peteroboju je zmagal v kar treh od petih tekmovalnih disciplin. Sposoben je bil prav vsega.
Kasneje je bil diskvalificiran, ko so ugotovili, da je pred igrami sprejel skromno vsoto denarja za igranje baseballa, ter s tem ni bil pravi amater, kot bi morali po olimpijskih načelih biti vsi tekmovalci. Leta 1982 je izvršni odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja sklenil, da po njegovi smrti ponovno prizna njegove uspehe in njegovi hčeri vrne medalje, ki družini pripadajo.
Nacionalna kolekcija
Zimska jakna
