10. oktober - 24. oktober 1964

Tokio 1964

Olimpijske igre

Igre XVIII. olimpijade

Prve igre v Aziji so uspeh.

Igre v številkah

Tokio je 26. maja 1959 na 55. zasedanju Mednarodnega olimpijskega komiteja v Münchnu brez težav osvojil pravico do organizacije iger. Premagal je kandidature Detroita, Bruslja in Dunaja z osvojitvijo več kot polovico glasov.
0
sodelujočih športnikov
0
športnih panog
0
sodelujočih držav
Država gostiteljica

Prvič na Japonskem

Olimpijske igre so se prvič odvijale v azijski državi. Japonci so želeli dokazati, da so se opomogli od grozot druge svetovne vojne. Da bi to še poudarili, so za zadnjega nosilca olimpijske bakle izbrali Yoshinorija Sakaja, ki se je rodil v Hirošimi na dan, ko je atomska bomba uničila mesto.
0

športnikov

1 ženska, 17 moških
0

športne panoge

v katerih so nastopili naši športniki.
0

medalji

1 zlata, 1 bronasta

Slovenski medaljisti

Gimnastika - športna: konj z ročaji, drog

Miroslav Cerar

gold medal
gold medal
bronze medal
Olimpijski nastopi

Rim 1960

Tokio 1964

Zlata medalja
Bronasta medalja

Mexico City 1968

Zlata medalja

Pregled predstavnikov po panogah

Zanimivosti s poletnih olimpijskih iger Tokio 1964

Leta 1912 so Japonci dopolnili udeležbo športnikov s 5 kontinentov na olimpijskih igrah v Stockholmu, saj so kot prvi azijski narod tekmovali na igrah. Na naslednjih igrah, leta 1920, je že plapolala danes slavna zastava s petimi olimpijskimi krogi. Kljub temu so še 40 let kasneje v 60-ih letih igre obiskale le tri kontinente, pobudo pa so ponovno prevzeli Japonci ter uspešno kandidirali za organizacijo igre leta 1964.

Prve azijske olimpijske igre so predstavljale tudi prve, ki so bile mednarodno prenašane v živo po televiziji. Kaset ni bilo potrebno pošiljati v tujino, kot je bilo to storjeno štiri leta prej, saj je bila slika v ZDA prenašana prek satelita Syncom 3, prvega geostacionarnega komunikacijskega satelita, od tam pa v Evropo prek satelita Relay 1.

Tehnološki napredek se še ni razširil na progo, kjer so olimpijci zadnjič tekli na peščeni stezi, ter imeli svoje uradne čase zadnjič izmerjene z ročno štoparico. Skakalci ob palici pa so že kazali novosti: prvič so uporabljali palice iz steklenih vlaken. Največja novost pa je bila za domačine priključitev tam zelo priljubljenih športov v olimpijski program; judo in odbojka se predstavita prvič.

Olimpijski vrhunci

Severna Koreja, Indonezija in Kitajska se iger niso udeležili, saj nekaterim njihovim športnikom ni bil dovoljen nastop. Kljub manjšemu bojkotu so igre potekale odlično.

Med Slovenci je blestel telovadec Miroslav Cerar. Pričakovanja javnosti in njegova osebna so bila pred igrami visoka, pritisk zelo velik, a Cerar je na Japonskem, kjer mu je pripadla tudi čast, da je na čelu jugoslovanske reprezentance na slovesnem odprtju nosil zastavo, ta pričakovanja upravičil in celo presegel z osvojenim zlatim in bronastim odličjem.

V atletiki je Billy Mills iz Združenih držav Amerike dosegel eno največjih presenečenj v olimpijski zgodovini, ko je zmagal v teku na 10.000 metrov. Pred olimpijskimi kvalifikacijami je bil le majhen up za uvrstitev v ameriško reprezentanco. V Tokiu so Američani upali na uspeh Gerryja Lindgrena, ki pa si je nekaj dni pred tekmo zvil gleženj in ni bil v najboljši formi. Mills je svoj osebni rekord izboljšal za več kot 45 sekund in v divjem sprintu v cilju osvojil zlato medaljo pred Avstralcem Ronom Clarkom in Tunizijcem Mohamadom Gammoudijem.

Najbolj nagrajeni junak iger je bil plavalec Don Schollander, ki je osvojil štiri zlata odličja v moškem plavanju. Schollander bi lahko osvojil še peto zlato odličje, vendar so ga ameriški trenerji milostno izključili iz štafete, čeprav je bil najhitrejši ameriški plavalec v prostem slogu.

Japoncem sta bila dva nova olimpijska športa prav pri srcu. V odbojki so japonske ženske pod vodstvom strogega trenerja Hirofumija Daimatsuja z lahkoto osvojile zmago, v judu pa so Japonci osvojili tri od štirih zlatih medalj. Tista, ki so jo izgubili v kategoriji odprtega razreda proti Nizozemcu Antonu Geesinku, je bila za gostitelje hudo razočaranje.

Nacionalna kolekcija

Zimska jakna

Glavna sponzorja

Veliki sponzorji

Sponzorji

Glavni medijski sponzor