Tokio 2020

Zanimivosti z olimpijskih iger Tokio 2020

O Tokiu

Tokio leži na obali na jugovzhodu Japonske. Kopenski del tamkajšnje prestolnice leži severozahodno ob Tokijskem zalivu in meri 90 km od vzhoda proti zahodu ter 25 km od severa proti jugu. Hkrati ima status prefekture (pokrajine) in mesta, kar je posebnost pri japonskih mestih. V mestu živi več kot 8 milijonov ljudi, na celotnem območju prefekture pa dobrih 13 milijonov, kar je desetina japonskega prebivalstva. Tokio je administrativno, poslovno, prometno, izobraževalno in kulturno središče Japonske.

O maskoti

Vsake olimpijske igre prinašajo nekaj novega. Na Japonskem je to usmeritev v najsodobnejšo tehnologijo. Ta bo prisotna na vsakem koraku, povezava z njo pa je dobro vidna že pri izbiri maskote. Ta je robotskega videza in sliši na ime Miraitova. Avtor Rjojo Taniguči je njeno glavo narisal v obliki samurajske čelade, nato pa pri celotni figuri uporabil motiv »ičimacu mojo«, ki nekoliko spominja na modro-belo šahovnico. Posebna simbolika se skriva tudi v imenu. Miraitova je kombinacija japonskih besed za prihodnost in večnost, značaj maskote pa pooseblja japonski pregovor, ki pripoveduje o tem, kako se človek uči starih stvari in iz njih pridobiva novo znanje. Organizacijski komite iger je sicer iz 2042 prispelih predlogov izbor skrčil na tri, končno izbiro pa zaupal učencem osnovnih šol po vsej Japonski. Tanigučijeva robota sta dobila prepričljivo večino glasov.

Olimpizem proti virusu

Igre naj bi se začele 24. julija 2020, vendar so se v januarju in februarju olimpijskega leta iz kitajskega Wuhana začele pojavljati prve novice o smrtonosnem virusu, ki so ga kasneje poimenovali SARS-CoV-2. Do začetka marca 2020 je ta virus sprožil svetovno pandemijo. Mednarodni olimpijski komite je odločno vztrajal, da se igre lahko nadaljujejo v juliju in avgustu 2020, vendar je 24. marca končno spoznal, da druge možnosti ni, in olimpijske igre so bile prvič v zgodovini prestavljene. Potekale naj bi po praktično enakem urniku, vendar eno leto kasneje, z začetkom 23. julija 2021.

V mnogih evropskih in severnoameriških državah je bil do takrat proti virusu cepljen velik del prebivalstva, toda še junija 2021 je bilo na Japonskem cepljenih manj kot 10 % ljudi. Kljub temu so se igre nekako nadaljevale, športniki, trenerji, uradniki in mediji pa so bili zaprti v sterilni mehurček olimpijskih razsežnosti, vsak dan testirani, omejeni na minimalne dejavnosti, ki niso bile povezane z igrami, praktično brez gledalcev, športniki pa so morali zapustiti Tokio takoj, ko se je njihovo sodelovanje končalo.

Olimpijski vrhunci

Udeležilo se jih je 206 držav, pri čemer jih je medaljo osvojilo 93, kar je olimpijski rekord. Od teh je 65 držav osvojilo zlato medaljo, kar je prav tako rekord. Seveda moramo začeti kar z našimi. Janja Garnbret je v zelenih barvah postala prva olimpijska zmagovalka v zgodovini športnega plezanja. Dvaindvajsetletnica je zlato kolajno osvojila z najboljšo predstavo v kombinaciji ter Sloveniji priborila tretjo zlato kolajno na igrah v Tokiu po zlatih kolajnah Primoža Rogliča v cestnem kolesarstvu in Benjamina Savška v kanuju. Slovenski kolesarski as je v vožnji na čas za več kot minuto ugnal vse tekmece. Po težavah na cestni dirki je strnil vrste in se podpisal pod četrto slovensko kolajno ter drugo zlato, prvo pa je pripadalo prav Savšku, ki je na svoji tretji olimpijadi prepričljivo premagal konkurenco v slalomu na divjih vodah z veslanjem brez napake. Med uspehe slovenskega kolesarstva se je podpisal tudi prvi kolesar sveta Tadej Pogačar, ki je na cestni dirki osvojil prvo kolajno teh iger za Slovenijo. Po 234 km trase od Tokia do dirkališča Fuji je prejel bron. Po uspehih kolesarjev pa je srebrno kolajno prejela še judoistka Tina Trstenjak, ki se je v kategoriji do 63 kg prebila vse do finala.

Čeprav se zdi, da je zunaj Avstralije ostala skoraj neopažena, je najbolj impresivno predstavo v Tokiu pokazala avstralska plavalka Emma McKeon, ki je osvojila 7 medalj, od tega 4 zlate; s tem je izenačila zgodovinski olimpijski rekord za največ medalj, ki jih je ženska osvojila na enih olimpijskih igrah. Pri moških je ameriški plavalec Caeleb Dressel osvojil 5 zlatih medalj. Na atletski stezi je Norvežan Karsten Warholm pokazal morda najbolj osupljivo predstavo iger, ko je v teku na 400 metrov z ovirami za las premagal svojega največjega rivala Raia Benjamina (ZDA) in s svetovnim rekordom 45,94 osvojil zlato. V ženski različici discipline je tudi Američanka Sydney McLaughlin svetovni rekord potisnila v nepredstavljive višave z rezultatom 51,46.

Zapuščina

Zdelo se je, da se je vse dogajalo tako tiho, saj so športniki skoraj stopili v ozadje zaradi virusa, ki je še vedno držal svet v primežu. Med potekom iger so poročila o povečanem številu primerov okužbe z delto-varianto virusa olimpijske igre porinila na stran, še posebej ker so primeri na Japonskem med olimpijskim dvotedenskim obdobjem dosegali rekordno visoka števila.

Se bo naslednja generacija spominjala Garnbretove, Rogliča, Savška, Trstenjakove in Pogačarja? McKeonove, Dressela, Warholma, ali McLaughlina? Naj ne dovolimo, da imena utonejo v pozabo, kot ne dovolimo izgubiti spominov na tiste, ki so podlegli nevidnemu sovražniku.