
Lillehammer 1994
Zimske Olimpijske igre


Zimske Olimpijske igre
Do izbora za prireditelja 17. zimskih iger je bil Lillehammer znan le v svoji domovini. V štirih letih so prireditelji posodobili prizorišča za tekmovanja, zgradili nove naprave in vso potrebno infrastrukturo. Posebno pozornost so posvetili temu, da so bile igre kar se da ekološko neoporečne. Pri snovanju dvoran in prizorišč je bilo glavno vodilo, da bo nova infrastruktura uporabna tudi po igrah, pri gradnji pa so se izognili nepotrebnem sekanju gozdov za gradbene namene.
Norvežani so pripravili pravljične igre. Izjemna naravna kulisa, veliko zanimanje gledalcev, obogaten olimpijski program in učinkovito mešanje kulture, športa in tradicije so bile glavne značilnosti iger. Pravi praznik zimskega športa je vseskozi spremljal tudi norveški kralj Harald peti.
Že leta 1986 se je krovna olimpijska organizacijo odločila, da bodo 16. ZOI že dve leti po olimpijskem letu, nato pa se bodo vrnile v stare štiriletne tirnice. Tako naj bi organizatorji lažje pridobivali sponzorska sredstva, za nameček pa bi bila v določenem letu pozornost namenjena zgolj enim igram.
Za prvo moško zimsko kolajno v samostojni Sloveniji je poskrbel slalomist Jure Košir, ki je bil sicer po prvem teku šele na 8. mestu, potem pa z napadalno vožnjo prismučal do bronaste kolajne. Pred njim sta bila le takrat izjemna Avstrijec Stangassinger in Italijan Tomba. V zelo izenačenem slalomu se je odlično odrezal tudi 22-letni Korošec Mitja Kunc, ki je končal na 4. mestu, za kolajno moštvenega kolega Koširja pa je zaostal za vsega devet stotink.
Le nekaj dni zatem, ko je postala polnoletna, je Mojstrančanka Alenka Dovžan osvojila prvo kolajno za Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah. Z bronom v kombinaciji, kjer je zaostala le za legendarnima Pernillo Wiberg in Vreni Schneider, je presenetila vse.
Po prvem teku olimpijskega slaloma je bila Katja Koren celo v vodstvu, nato sta jo prehiteli le Vreni Schneider in Elfi Eder in mlada Mariborčanka se je lahko veselila bronaste kolajne.