Zgodovina in razvoj Olimpijskega komiteja Slovenije

Mednarodni olimpijski komite (MOK) je samostojnost slovenskega olimpijskega športa priznal 5. februarja 1992, ko je Olimpijski komite Slovenije (OKS) sprejel kot polnopravnega člana MOK-a. Istega leta je OKS postal tudi polnopravni član Združenja evropskih nacionalnih olimpijskih komitejev.

Slovenski športniki so na olimpijskih igrah pod slovensko zastavo prvič nastopili februarja, in sicer na 16. zimskih olimpijskih igrah v francoskem Albertvillu, nato pa tudi na XXV. olimpijskih igrah v španski Barceloni, kjer so osvojili prva olimpijska odličja v samostojni državi. Istega leta so bile podpisane tudi prve sponzorske pogodbe.

4. junija je bil OKS sprejet v Mednarodni komite sredozemskih iger (ICMG), kar je slovenskim športnikom dalo pravico nastopanja na Sredozemskih igrah. V francoski regiji Languedoc-Roussilon v drugi polovici junija je nastopilo 159 športnikov in športnic, ki so za Slovenijo osvojili kar 20 medalj.

Slovenijo je prvič od osamosvojitve obiskal predsednik mednarodne olimpijske organizacije, Juan Antonio Samaranch.

Leta 1993 je SKB banka prevzela glavno sponzorstvo slovenskih olimpijskih reprezentanc.

Pred ustanovitvijo krovne športne organizacije, kot jo poznamo danes, sta v Sloveniji delovala Olimpijski komite Slovenije (ustanovljen 15. 10. 1991) in Športna zveza Slovenije, katere naloge so bile usmerjene v razvoj športa in dejavnosti, povezane s športom.

Zaradi boljše organiziranosti, možnosti boljšega trženja, enotnega predstavljanja, nastopanja doma in v svetu ter racionalizacije delovanja, sta se skladno z odločitvijo članic Olimpijskega komiteja Slovenije in Športne zveze Slovenije obe organizaciji združili v Olimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ).

Predsednik nove organizacije je postal prvi predsednik OKS, dr. Janez Kocijančič.

Leta 1995 je OKS-ZŠZ ustanovil Slovensko olimpijsko akademijo, katere predsednik je postal Miroslav Cerar. Istega leta je bil ustanovljen tudi odbor športa na lokalni ravni, ki poleg odbora športa za vse in odbora za vrhunski šport predstavlja enega temeljnih stebrov krovne športne organizacije.

Poleg novih konceptov organiziranosti OKS-ZŠZ je leto 1995 pomembno tudi zaradi novih virov financiranja slovenskega športa. Konec leta je OKS-ZŠZ ustanovil Športno loterijo, d. d., ki je pomenila nov korak pri pridobivanju finančnih sredstev za šport, saj se del koncesijskih dajatev iz iger na srečo športnim organizacijam razdeli preko Fundacije za financiranje športnih organizacij.

Leto 1996 je svet in z njim tudi Slovenija praznoval 100. obletnico prvih olimpijskih iger moderne dobe, hkrati pa je OKS-ZŠZ zaznamoval tudi petletnico lastne ustanovitve.
S ciljem ohranjanja in dvigovanja olimpijske ideje na slovenskih tleh je OKS-ZŠZ začel izvajati različne projekte in prireditve, ki so namenjene širjenju olimpijske miselnosti ter skrbijo za pestrost in prijetno druženje športnih navdušencev.

Slovenski olimpijci pridno polnijo bero olimpijskih odličij - iz Atlante so se vrnili z dvema odličjema, paralimpijci pa kar s petimi. Med otvoritveno slovesnostjo v Atlanti je svet s svojim mimohodom navdušil takrat najstarejši še živeči olimpionik, Leon Štukelj. 

OKS-ZŠZ je sprejel Pravilnik o priznanjih in nagradah, na podlagi katerega je začel športnikom, trenerjem, športnim delavcem in drugim zaslužnim za razvoj slovenskega športa podeljevati priznanja in nagrade.

Slovenija je imenovala ambasadorja in ambasadorko za šport, in sicer sta to postala telovadec Miroslav Cerar in rokometašica Simona Šturm, njun namestnik pa je Stanislav Pintar. Ambasadorji športov iz Evrope so se prvič srečali decembra v Strassbourgu.

S svojim obiskom nas je v času Zlate lisice že drugič od osamosvojitve počastil predsednik MOK, Juan Antonio Samaranch. Ob tej priložnosti je iz rok takratnega predsednika Republike Slovenije, Milana Kučana, prejel zlati častni znak svobode, visoko državno odlikovanje.

Celotno leto 1998 je zaznamovala 100. obletnica rojstva olimpionika Leona Štuklja, v čigar čast je OKS-ZŠZ skupaj s Slovensko olimpijsko akademijo na Bledu organiziral mednarodni simpozij z naslovom Šport – starost – zdravje. Pred začetkom simpozija je Slovenska olimpijska akademija ustanovila Klub slovenskih olimpijcev, katerega predsednik je postal Miroslav Cerar.

Ob praznovanju je bila izdana tudi publikacija o Leonu Štuklju 100 let – 100 slik.

Slovesnosti ob praznovanju 100-letnice Leona Štuklja se je udeležil tudi predsednik MOK-a Juan Antonio Samaranch. 

Sredi junija se je na 109. zasedanju MOK v Seulu Slovenija skupaj z Italijo in Avstrijo predstavljala kot kandidatka za organizacijo 20. zimskih olimpijskih iger. Projekt Igre brez meja je dobil veliko pohval, a ne zadostne podpore. Organizacija 20. zimskih olimpijskih iger 2006 je bila zaupana italijanskemu Torinu.

OKS-ZŠZ je v okviru prizadevanj za dober statusni položaj slovenskih športnikov začel izvajati pomembne projekte, kot so uvedba nadstandardnega zavarovanja vrhunskih športnikov, uvedba pravice do dodeljevanja licenc športnikov in športnih delavcev na področju vrhunskega športa ter uvedba štipendiranja športnikov (že prvo leto je štipendije prejemalo 75 športnikov).

Slovenija je gostila zasedanje izvršnega komiteja Evropskih nevladnih športnih organizacij (ENGSO) v Ljubljani in zasedanje Mednarodnega sveta za arbitražo v športu (ICCAS) na Bledu.

Nastop na olimpijskih igrah v avstralskem Sydneyju je prinesel največji uspeh slovenskega športa v samostojni Sloveniji. Slovenija je z dvema zlatima medaljama pozlatila svojo olimpijsko bero.

Državni zbor RS je po dolgih letih sprejel Nacionalni program športa, ki je upošteval bistvene pripombe športnih zvez, ki so bile posredovane prek OKS-ZŠZ.

OKS-ZŠZ je sredi oktobra praznoval 10. obletnico ustanovitve.

Tega leta je OKS-ZŠZ skupaj z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport ustanovil Nacionalno antidoping komisijo, ki je prevzela boj proti uporabi prepovedanih substanc v športu. Za predsednika komisije je bil izvoljen Jožko Osredkar.

Junija je OKS-ZŠZ v Portorožu gostil generalne sekretarje vseh evropskih olimpijskih komitejev in vodij delegacij za Salt Lake City 2002. Kot takratni predsednik Evropskega olimpijskega komiteja je na seminarju sodeloval tudi predsednik MOK, Jaques Rogge.

Slovenski športniki so nas na XX. zimskih olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju razveselili z novim odličjem. Smučarski skakalci so v kategoriji ekipnih smučarskih skokov dosegli bronasto odličje.

V Ljubljani je bil septembra organiziran kongres Evropskega združenja za fair play, na katerem je sodelovalo preko 90 uradnih udeležencev in ambasadorjev športa.
Na volilni seji skupščine je za predsednika ponovno izvoljen dr. Janez Kocijančič. 

OKS-ZŠZ je na Bledu gostil mlade športnike, ki so sodelovali na Olimpijskem festivalu evropske mladine.

Skupaj z Nogometno zvezo Slovenije je OKS-ZŠZ izvedel projekt Nogometna ulica v treh večjih slovenskih mestih: Ljubljani, Kopru in Murski Soboti. V programu dnevne vadbe in na turnirjih je sodelovalo 330 otrok. Projekt je bil vključen v evropski projekt uličnega nogometa, ki je potekal pod okriljem Nemške športne zveze.

OKS-ZŠZ je začel postopek za ustanovitev regijskih pisarn.

Slovenski športniki nas v Atenah razveselijo s štirimi novimi olimpijskimi odličji. Poleg medalj v atletiki in veslanju, panogah, kjer smo Slovenci že osvajali odličja, smo osvojili tudi odličji v judu in jadranju.

S štirimi novimi odličji bero medalj v Atenah dopolnijo tudi paralimpijci.

Izvršni odbor je na eni od svojih rednih sej sprejel nov Pravilnik nacionalne antidopinške komisije, ki je bil usklajen s kodeksom WADA.

Slovenija je bila prvič zastopana na Svetovnih igrah v nemškem Duisburgu.

V Planici in Seči pri Portorožu OKS-ZŠZ v sodelovanju s Centrom za šolske in obšolske dejavnosti odpre dva nova Olimpijska centra.

Na področju vrhunskega športa je po dveh letih strokovnega in analitičnega dela ekspertne skupine OKS-ZŠZ izdelal predlog Pravil in kriterijev za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji.

Predsednik OKS-ZŠZ dr. Janez Kocijančič je bil na zasedanju 34. generalne skupščine v Dublinu izvoljen v Izvršni odbor Evropskih olimpijskih komitejev.

Olimpijske igre v Torinu za Slovenijo niso prinesle novih medalj, pa vendar je bil nastop slovenske delegacije ocenjen kot uspešen. Smo pa Slovenci imeli priložnosti olimpijski ogenj videti v živo, saj je njegova pot potekala tudi po našem ozemlju.

Z letom 2006 je OKS-ZŠZ začel s poslovanjem hčerinskega podjetja, OKS-Olimp. To je storitveno podjetje, ki po vsebini svojega poslovanja deluje predvsem na področju trženjskih aktivnosti. Podjetje je prevzelo vso marketinško dejavnost OKS-ZŠZ, med njegove vzporedne dejavnosti pa se uvrščajo tudi storitve s področja financ, logistike in usposabljanja. Na volilni seji skupščine je za predsednika OKS-ZŠZ ponovno izvoljen dr. Janez Kocijančič.

OKS-ZŠZ je ustanovil Sklad za vrhunske športnike, ki je namenjen finančni podpori najboljšim športnikom. V letu 2007 so bili finančne spodbude deležni tudi medaljisti olimpijskih iger v Atenah.

Na področju športa za vse je OKS-ZŠZ skupaj s pristojnim ministrstvom razvil aplikacijo Spletni koledar športa za vse, ki organizatorjem športno-rekreativnih prireditev in vodene vadbe omogoča brezplačno objavo tovrstnih podatkov na spletni strani portala.

Slovenija je s kar petimi osvojenimi olimpijskimi mdaljamiv Pekingu zasedla tretje mesto med državami ob upoštevanju števila prebivalcev na osvojeno medaljo. Tudi paralimpijska reprezentanca je bila najmočnejša. Štela je 30 športnikov, ki so osvojili 3 medalje.

OKS-ZŠZ je s projektom Slovensko olimpijsko mesto, ki je trajal med olimpijskimi igrami , prvič prenesel olimpijski utrip tudi v slovensko prestolnico.

Na pobudo WADA je OKS-ZŠZ sprejel Pravilnik v boju proti dopingu Nacionalne antidopinške komisije in Pravilnik proti dopingu OKS-ZŠZ. Dokumenta pomenita podlago za učinkovitejši bolj proti uživanju nedovoljenih sredstev v športu. 

OKS-ZŠZ se je na podlagi predhodno prejetih dokumentov s področja dopinga ter v skladu s pričakovanji WADA in MOK reorganiziral in usmeril v intenzivnejši program boja proti dopingu v športu na vseh njegovih področjih. Leta 2009 je ustanovil Oddelek boja proti dopingu.

Olimpijske igre v Vancouvru sta Slovenijo zaznamovali dve športni junakinji: Petra Majdič, ki je po hudem padcu in z zlomljenimi rebri Sloveniji pritekla bronasto odličje, za kar je prejela tudi Terry Foxovo nagrado (prejme jo športnik ali športnica, ki pooseblja pogum in odločnost v premagovanju ovir), in Tina Maze, ki je edina slovenska športnica z dvema medaljama z istih olimpijskih iger.

Avgusta 2010 je Singapur gostil prve mladinske olimpijske igre, ki jih je MOK uvedel na pobudo predsednika Jacquesa Roggeja. Slovenski športniki so osvojili štiri odličja.

Na decembrski volilni seji skupščine je za predsednika OKS-ZŠZ ponovno izvoljen dr. Janez Kocijančič, ki je s tem nastopil svoj peti mandat.

23. septembra je Olimpijski komite Slovenije praznoval 20. obletnico delovanja. To leto je OKS-ZŠZ prejel odlikovanje zlati red za zasluge Republike Slovenije, objavljen je bil tudi Nacionalni program športa 2011-2020.

Kar se tiče športnega dogajanja, sta potekala dva Olimpijska festivala evropske mladine – zimski v Libercu (Češka) in poletni v Trabzonu (Turčija). Na poletnem je mlada slovenska reprezentanca osvojila tri zlate, tri srebrne in tri bronaste medalje, na zimskem pa eno zlato in dve srebrni medalji.

Na poletnih olimpijskih igrah v Londonu je slovenske barve zastopalo 65 športnikov in športnic. Slovenska reprezentanca se je v domovino vrnila s štirimi medaljami, a 30. olimpijske igre so za Slovenijo prinesle nove prelomnice.

Prvič v zgodovini samostojne Slovenije smo imeli predstavnico v triatlonu, Matejo Šimic. Rajmond Debevec, ki je tekmoval v streljanju, pa je nastopil na svojih osmih olimpijskih igrah. Kolajn so se razveselili Urška Žolnir (judo; zlata), Primož Kozmus (met kladiva; srebro), dvojica Iztok Čop in Luka Špik (veslanje; bron) ter Rajmond Debevec (streljanje; bron). Po olimpijskih igrah so se v Londonu odvijale tudi paralimpijske igre, kjer je nastopilo 22 športnikov in športnic. Srebrno kolajno je osvojil Franček Gorazd Tiršek (streljanje).

Mladi slovenski olimpijci so tekmovali na zimskih Mladinskih olimpijskih igrah v Innsbrucku. Nastopilo je 21 slovenskih športnikov in športnic, v domovino pa so se vrnili s sedmimi medaljami. Razveselili so se enega zlatega, štirih srebrnih in dveh bronastih odličij.

Leto 2013 je prineslo številne uspehe mladih športnikov in športnic med 14. in 18. letom. Na poletnem OFEM-u v Utrechtu (Nizozemska) je slovenska reprezentanca osvojila 3 zlate in 8 bronastih kolajn, kar je bilo takrat največ v zgodovini slovenskih nastopov na poletnih OFEM-ih.

Na zimskem OFEM-u so osvojili skupaj 10 kolajn – 3 zlate, 3 srebrne in 4 bronaste. V letu 2013 so tako mladi slovenski športniki in športnice zabeležili največje število OFEM kolajn v zgodovini tako v poletni kot tudi zimski izvedbi Festivala.

Rekordov niso podirali le mladi slovenski športni upi. Tina Maze je zabeležila rekordno sezono.

Tega leta je bila sprejeta nova strategija OKS-ZŠZ za obdobje 2014-2023.

Po več kot 23 letih in petih mandatih se je s predsedniškega mesta OKS-ZŠZ upokojil dr. Janez Kocijančič. Naloge predsednika je prevzel Bogdan Gabrovec. Uradno je bila objavljena in predstavljena Strategija OKS-ZŠZ za obdobje 2014-2023.

Pozimi so se odvijale zimske olimpijske igre v Sochiju, kjer je nastopalo 66 slovenskih športnikov in športnic v 8 disciplinah. V Rusiji je slovenske barve zastopala največja delegacija, ki pa je domov prinesla največ olimpijskih kolajn v zgodovini samostojne Slovenije. Dve zlati je v smučanju osvojila Tina Maze (veleslalom in smuk), srebro je pripadlo Petru Prevcu (posamični smučarski skoki, mala skakalnica) in Žanu Koširju (bordanje na snegu, paralelni slalom), brona pa so se razveselili Vesna Fabjan (tek na smučeh, šprint), Teja Gregorin (biatlon, zasledovalna tekma), Peter Prevec (smučarski skoki, velika skakalnica) in Žanu Koširju (bordanje na snegu, paralelni veleslalom). Slovenija je imela predstavnika tudi na paralimpijskih igrah, ki so potekale po olimpijskih igrah. 

Medalje so na letnih mladinskih olimpijskih igrah osvajali tudi mladi olimpijci. 48 športnikov in športnic je nastopalo v 14 disciplinah, osvojili pa so 2 zlati, 2 srebrni in 3 bronasta odličja. 

Leta 2015 je padel nov rekord medalj slovenskih športnikov na OFEM-ih. 60 športnikov in športnic je zastopalo slovenske barve na OFEM Tbilisi v Gruziji, razveselili pa so se skupno 16 kolajn. Od tega so osvojili 5 zlatih, 6 srebrnih in 5 bronastih kolajn, kar je največ v zgodovini slovenskih udeležb na zimskih in poletnih OFEM-ih.

Prestižno priznanje Športnik leta je prejel Peter Prevc, za Športnico leta je bila izbrana Tina Maze (četrtič v zadnjih petih letih in obenem tretje zaporedno leto), priznanje Športne ekipe leta pa je pripadlo odbojkarski reprezentanci Slovenije.

Na poletnih olimpijskih igrah v Rio de Janeiro je nastopilo 61 slovenskih športnikov in športnic, ki so Slovenijo zastopali v 12 disciplinah. To so bile pete olimpijske igre za jadralca Vasilija Žbogarja, ki je olimpijski debi doživel na OI v Sydneyju leta 2000, štiri leta pozneje v Atenah pa se je v zgodovino zapisal kot prvi Slovenec z olimpijsko kolajno v jadranju, ko je osvojil bron.
Na paralimpijskih igrah je za Slovenijo nastopilo 8 športnikov in športnic v 5 disciplinah, v domovino pa so se vrnili z eno zlato in eno srebrno kolajno. Zlata se je razveselila strelka Veselka Pevec, srebrno kolajno pa je ponovno osvojil Franček Gorazd Tiršek.

Mladi slovenski olimpijci in olimpijke so se razveselili 3 zlatih in 2 bronastih kolajn na Mladinskih olimpijskih igrah v norveškem Lillehammerju. Nastopalo je 20 športnikov in športnic v 7 disciplinah.

Poleg tega je leto 2016 zaznamovalo nekaj prelomnih dogodkov v olimpijski in slovenski športni zgodovini. Med njimi je bila zagotovo najbolj odmevna naznanitev zaključka športne kariere Tine Maze. Mednarodni olimpijski komite je kot olimpijski šport priznal cheerleading in tajski boks, OKS-ZŠZ pa je za kampanjo Rio 2016 prejel nagrado SPORTO.

V letu 2018 je svoj drugi mandat kot predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez nastopil Bogdan Gabrovec.
Na olimpijskih igrah v Pjongčangu je slovenske barve zastopalo 71 športnikov in športnic v devetih športnih disciplinah. Slovenski olimpijci so na XXIII. zimskih olimpijskih igrah osvojili dve medalji– eno srebrno in eno bronasto.

Buenos Aires je gostil poletne Mladinske olimpijske igre, kjer debitira športno plezanje. V Argentini je slovenske barve zastopalo 26 mladih športnikov in športnic, ki so svoje nastope okronali s skupno 2 zlatima, 2 srebrnima in 5 bronastimi kolajnami.

Za promocijo športa med mladimi je OKS-ZŠZ izvedel Olimpijski festival v Kranjski Gori, kjer se je s športnimi izzivi predstavilo več kot trideset različnih športnih zvez. Prvič so potekali Dnevi OKS-ZŠZ v Portorožu, kjer se za okroglo mizo razpravlja o implementaciji prvih petih let izvajanja strategije OKS-ZŠZ, in kjer se je med drugim prvič predstavil karierni center za športnike.

Mladi slovenski športniki in športnice so nastopili na zimskem in poletnem OFEM-u. Na zimskem, ki se je odvijal v Sarajevu, so osvojili dve srebrni kolajni, medtem ko so na poletnem Festivalu v Bakuju osvojili eno bronasto odličje.

Leto 2020 je zaznamoval izbruh pandemije covid-19, kar se je poznalo tudi na športu. Prepovedi zbiranja in organizacije trenažnih procesov so pripeljale do odpovedi programa usposabljanja OKS-ZŠZ, na svetovnem odru pa je prišlo do zamika olimpijskih iger na leto 2021.
OKS-ZŠZ je podelil častne listine – najvišja priznanja krovne športne organizacije.

Kljub pandemiji se je začel izvajati projekt #športajmoinberimo – projekt za promocijo športa in branja med mladimi. 25. aprila smo tudi obeležili stoletnico olimpizma na Slovenskem. Deset let po prvi osvojeni olimpijski kolajni je Tina Maze v spomin na dosežek prejela olimpijsko baklo iz OI 2010 v Vancouvru.

Z enoletno zamudo zaradi pandemije je Tokio gostil letne Olimpijske igre, kjer je v 14 disciplinah nastopilo 53 slovenskih športnikov in športnic. Zbirko slovenskih olimpijskih kolajn so obogatili s tremi zlatimi, 1 srebrno in 1 bronasto kolajno. Na Paralimpijskih igrah je nastopilo 7 športnikov in športnic v 6 disciplinah, v domovino so se vrnili z eno srebrno in eno bronasto kolajno.

Leto 2021 je bilo prelomno tudi zaradi slavnostnega podpisa pogodbe o sodelovanju pri organizaciji poletnega Olimpijskega festivala evropske mladine v Mariboru. Leto je zaznamoval tudi začetek projekta Slovenska bakla in pilotne kampanje Navijaški mozaik pred Olimpijskimi igrami v Pekingu.

Začela se je tudi kampanja Verjemi v šport proti prirejanju rezultatov. Olimpijski komite Slovenije je 15. 10. praznoval 30-letnico obstoja, ki je bil obeležen s podpisom Olimpijske listine leta 1991, 23. 9. pa trideset let slovenskega športa. Praznovali smo tudi 60-letnico Mednarodne olimpijske akademije, katere prvi slovenski udeleženec je bil Alojz Fridl.

Projekt Triglavski ledenik v Peking, ki je svojo pot začel 3. 12. 2021, je nastal v sodelovanju OKS-ZŠZ z dolgoletnim partnerjem Pivovarna Laško Union. Namen večmesečne ozaveščevalne akcije je bil javnosti približati problematiko globalnega segrevanja in posledično vse hitrejšega izginjanja ledenikov.