Olimpijski simboli

Pet prepletenih olimpijskih krogov predstavlja pet celin: Afriko, Ameriko, Azijo, Avstralijo in Evropo. Kroge kot simbol je zasnoval Pierre de Coubertin; prvič so bili predstavljeni leta 1913, na olimpijskih igrah pa prvič uporabljeni v Antwerpnu leta 1920. Od takrat do danes so postali eden od najbolj prepoznavnih simbolov in ena najvrednejših blagovnih znamk na svetu. Vsak izmed petih krogov ima svojo barvo (modra, rumena, črna, zelena in rdeča); barve krogov so bile izbrane tako, da ima vsaka država na svetu v svoji zastavi vsaj eno izmed njih. Krogi so enako veliki in prepleteni, kar simbolizira enakopravnost narodov in povezanost ljudi ne glede na narodnost, vero ali politično prepričanje.

Prvotno olimpijsko geslo sestavljajo tri latinske besede: Citius – Altius – Fortius, ki pomenijo: »Hitreje – Višje – Močneje«. Mednarodni olimpijski komite je 20. julija 2021 odobril spremembo olimpijskega mota, s čimer je poudaril povezovalno moč športa in pomen solidarnosti. Geslu »Hitreje, višje, močneje« je bila za pomišljajem dodana beseda »skupaj«. Novo olimpijsko geslo se tako v latinščini glasi Citius, Altius, Fortius – Communiter, v slovenščini pa »Hitreje, višje, močneje – skupaj«. Prvotno geslo je leta 1891 na otvoritveni slovesnosti šolskega športnega dogodka prvič izrekel dominikanski duhovnik Henri Didon. Pierre de Coubertin, ki je bil takrat navzoč, ga je leta 1894 ob začetkih olimpijskega gibanja prevzel za olimpijsko geslo. To izraža prizadevanja olimpijskega gibanja ne le v športnem in tekmovalnem smislu, temveč tudi z moralnega in vzgojnega vidika.

Olimpijska prisega je eden od protokolarnih elementov otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger. V imenu vseh športnikov jo izreče športnik države gostiteljice. Zasnoval jo je Pierre de Coubertin, prvič jo je leta 1920 na igrah v Antwerpnu izrekel belgijski sabljač Victor Boin. Skozi čas se je olimpijska prisega spreminjala, da bi odražala spreminjajočo se naravo športnih tekmovanj. Od leta 1968 poleg športnika prisego izreče še sodnik, od leta 2012 pa tudi trener. Leta 2000 je bila v Sydneyju v prisegi prvič izrecno omenjena prepoved dopinga.

Število oseb, ki izrečejo prisego, se je povečalo s treh na štiri: dva športnika - moški in ženska, en trener in en sodnik, pri čemer sta tudi slednja različnega spola. Vsak predstavnik izreče svoj del: »V imenu športnikov«, »V imenu vseh sodnikov« ali »V imenu vseh trenerjev in uradnih oseb«. Nato športnik v imenu vseh treh skupin nadaljuje: »… obljubljamo, da bomo na teh olimpijskih igrah sodelovali ob spoštovanju pravil in ravnanju v duhu poštene igre, vključevanja in enakosti. Skupaj stojimo solidarno in se zavezujemo športu brez dopinga, brez goljufanja in brez kakršnekoli oblike diskriminacije. To počnemo v čast svojim ekipam, ob spoštovanju temeljnih načel olimpizma in z namenom, da s športom ustvarjamo boljši svet.«

Olimpijski ogenj je plamen, ki se prižge v Olimpiji, olimpijska bakla pa je tista, v kateri njeni nosilci ogenj prenašajo na poti do otvoritve olimpijskih iger. Za vsake olimpijske igre se zasnuje nova bakla, katere oblika praviloma odraža identiteto države gostiteljice iger, njeno kulturo, zgodovino ali značilnosti pokrajine. Zato so olimpijske bakle skozi desetletja postale prepoznavni oblikovalski predmeti. Med štafeto si olimpijsko baklo predajajo številni nosilci – športniki, znane osebnosti in posamezniki, ki so s svojim delom pustili pomemben pečat v posamezni skupnosti. Pot olimpijske bakle povezuje kraje in ljudi še preden se tekmovanje prične.