Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez sodeluje pri projektu AHOS, ki je sofinanciran s strani programa Erasmus + sport. Glavni cilj projekta je pripraviti predloge za večjo vključenost nekdanjih vrhunskih športnikov v redno športno dejavnost tudi v obdobju njihove starosti.
Ustrezno načrtovana in izvajana redna športna vadba lahko pozitivno vpliva za zdravje in počutje ljudi. Seveda to velja tudi za nekdanje vrhunske športnike, ki pri katerih pa so bile tekom izvedene raziskave ugotovljene nekatere specifičnosti:
Ustrezno načrtovana in izvajana redna športna vadba lahko pozitivno vpliva za zdravje in počutje ljudi. Seveda to velja tudi za nekdanje vrhunske športnike, ki pri katerih pa so bile tekom izvedene raziskave ugotovljene nekatere specifičnosti:
- Vrhunski športniki so tekmovalno ukvarjanje s športom mnogokrat zaključili zaradi poškodb. Tudi športno aktivnost po »športni upokojitvi« najpogosteje zmanjšajo zaradi poškodb in težav z zdravjem. Zato je potrebno vadbo primerno načrtovati in ponuditi/izbrati tudi takšne aktivnosti, ki niso povezane z njihovim prvotnim športom. Med najpogostejše športno-rekreativne aktivnosti, v katere se vključujejo športniki po tekmovalni karieri, so: hoja, tek, pohodništvo, kolesarjenje, vadba v fitnesu. Naštete dejavnosti so skladne z dejavnostmi, ki so priporočljive tudi ta starejšo populacijo. Starejši športniki izražajo tudi interes za ukvarjanjem z odbojko, plesom, plavanjem in terapevtsko rekreacijo. Večina navaja več kot samo eno športno dejavnost.
- Pred pričetkom vključevanja v redno vadbo je potrebno opraviti zdravniški pregled oziroma svetovanje, da se preveri in ugotovi športnikovo zdravstveno stanje in funkcionalne zmožnosti.
- Ob vključitvi v program redne vadbe je priporočljivo izvesti baterijo testov za ugotavljanje inicialnega stanja in po 6 mesecih ponoviti testiranje, da se vidi napredek.
- Nekdanji športniki v povprečju presegajo priporočen obseg športne aktivnosti, saj so v povprečju športno aktivni 3 krat tedensko oz. 7 ur tedensko. Desetina je športno neaktivnih.
- Med motivi za športno-rekreativne dejavnosti so v ospredju skrb za zdravje in dobro počutje, ohranjanje telesne kondicije ter sprostitev in zabava. Pri načrtovanju športnih aktivnosti moramo vključiti aktivnosti, pri katerih se bodo zabavali in sprostili in bo bolj kot rezultat, poudarjeno druženje.
- Spodbudo za večje vključevanje bi jim predstavljala dostopnost do športnih objektov, raznovrstnost ponudbe športne vadbe, strokovno vodenje in druženje z nekdanjimi športnicami in športniki.
- Velika večina vprašanih po zaključeni tekmovalni karierni nadaljuje z različnimi telesno gibalnimi dejavnostmi, pogrešajo pa podporo športnih organizacij pri vključevanju v športno-rekreativno vadbo in tekmovanja.
- Svoje zdravstveno stanje ocenjujejo kot dobro oz. zelo dobro, in so mnenj, da je najpomembnejši dejavnih skrbi za zdravje telesna aktivnost. Ena tretjina meni, da imajo preveliko telesno težo (kar je manj kot v splošni populaciji) in dobra desetina ima previsok krvni tlak.
