Tega dne leta 1991 so v Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani slavnostno podpisali Slovensko olimpijsko listino. Poleg Leona Štuklja in Mira Cerarja so podpisu prisostvovali delegati 29-ih strokovnih zvez olimpijskih panog in 5-ih strokovnih zvez panog, ki jih priznava MOK.
Mednarodni olimpijski komite je samostojnost slovenskega olimpijskega športa priznal 5. februarja 1992, ko je OKS sprejel kot polnopravnega člana MOK-a. Istega leta je OKS postal tudi polnopravni član Združenja evropskih nacionalnih olimpijskih komitejev.
Slovenski športniki so se olimpijskih iger pod slovensko zastavo prvič udeležili že februarja na 16. zimskih olimpijskih igrah v Albertvillu v Franciji in nato še na 25. poletnih olimpijskih igrah v španski Barceloni, kjer so osvojili prva olimpijska odličja v samostojni državi. Istega leta pa so bile podpisane tudi prve pokroviteljske pogodbe. 14. junija 1993 je bil OKS sprejet v Mednarodni komite sredozemskih iger, kar je za slovenske športnike pomenilo pravico nastopanja na Sredozemskih igrah. V francoski regiji Languedoc-Roussilon v drugi polovici junija je nastopilo 159 športnikov in športnic, ki so za Slovenijo osvojili kar 20 odličij. Slovenijo je prvič od osamosvojitve obiskal predsednik mednarodne olimpijske organizacije Juan Antonio Samaranch. Leta 1993 je SKB banka prevzela glavno sponzorstvo slovenskih olimpijskih reprezentanc. SKB banka je generalni sponzor krovne športne organizacije v Sloveniji še danes..
Pred ustanovitvijo olimpijskega komiteja Slovenije kot ga poznamo danes sta v Sloveniji delovala Olimpijski komite Slovenije (ustanovljen 15.10.1991) in Športna zveza Slovenije, katere naloge so bile usmerjene v razvoj športa in dejavnosti povezane s športom. Zaradi boljše organiziranosti, možnosti boljšega trženja, enotnega predstavljanja ter nastopanja doma in v svetu ter racionalizacije delovanja sta se, v skladu z odločitvijo članic Olimpijskega komiteja Slovenije in Športne zveze Slovenije, obe organizaciji združili v Olimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez.
Predsednik nove organizacije je postal prvi predsednik OKS, dr. Janez Kocijančič.
Slovenski športniki so se olimpijskih iger pod slovensko zastavo prvič udeležili že februarja na 16. zimskih olimpijskih igrah v Albertvillu v Franciji in nato še na 25. poletnih olimpijskih igrah v španski Barceloni, kjer so osvojili prva olimpijska odličja v samostojni državi. Istega leta pa so bile podpisane tudi prve pokroviteljske pogodbe. 14. junija 1993 je bil OKS sprejet v Mednarodni komite sredozemskih iger, kar je za slovenske športnike pomenilo pravico nastopanja na Sredozemskih igrah. V francoski regiji Languedoc-Roussilon v drugi polovici junija je nastopilo 159 športnikov in športnic, ki so za Slovenijo osvojili kar 20 odličij. Slovenijo je prvič od osamosvojitve obiskal predsednik mednarodne olimpijske organizacije Juan Antonio Samaranch. Leta 1993 je SKB banka prevzela glavno sponzorstvo slovenskih olimpijskih reprezentanc. SKB banka je generalni sponzor krovne športne organizacije v Sloveniji še danes..
Pred ustanovitvijo olimpijskega komiteja Slovenije kot ga poznamo danes sta v Sloveniji delovala Olimpijski komite Slovenije (ustanovljen 15.10.1991) in Športna zveza Slovenije, katere naloge so bile usmerjene v razvoj športa in dejavnosti povezane s športom. Zaradi boljše organiziranosti, možnosti boljšega trženja, enotnega predstavljanja ter nastopanja doma in v svetu ter racionalizacije delovanja sta se, v skladu z odločitvijo članic Olimpijskega komiteja Slovenije in Športne zveze Slovenije, obe organizaciji združili v Olimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez.
Predsednik nove organizacije je postal prvi predsednik OKS, dr. Janez Kocijančič.
.jpg)
