Na zasedanju skupščine Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), ki v Riu de Janeiru poteka v dneh pred odprtjem XXXI. olimpijskih iger, so 3. avgusta 2016 odločili o uvrstitvi petih novih panog na spored iger v Tokiu leta 2020, kjer bo premierno na sporedu tudi športno plezanje.
Slovenija je ob dolgoletnih uspehih naših tekmovalcev prava športnoplezalna velesila, zato je odločitev o olimpijski prihodnosti tega športa prinesla veliko veselja, pa tudi nekaj tehtnih premislekov. Dan prej je tekmovalno turno smučanje postalo šport, priznan s strani MOK, kar mu daje možnost, da se pojavi na prihodnjih zimskih olimpijskih igrah.
"Veseli smo, da bo športno plezanje sodelovalo na olimpijskih igrah v Tokiu," je odločitev MOK pozdravil predsednik Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC) Marco Scolaris. "Olimpijske igre so bile naše sanje že dlje časa in naša prizadevanja so zdaj poplačana. Mednarodnemu olimpijskemu komiteju bi se želeli zahvaliti za edinstveno priložnost našemu športu.” Športno plezanje je bilo soglasno uvrščeno na program olimpijskih iger Tokio 2020, za nadaljnje obdobje se bo odločalo pozneje.
Septembra 2014 je MOK soglasno odobril projekt Olimpijska agenda 2020 za sprejem novih športnih disciplin na olimpijske igre leta 2020. Potem ko sta Mednarodna zveza za športno plezanje in Planinska zveza Japonske lani predstavili svoj predlog, se je v ožji izbor uvrstilo osem športov. Junija je tudi izvršni odbor MOK potrdil predlog petih novih panog, končno odločitev pa so sprejeli na 129. zasedanju skupščine MOK v Riu de Janeiru. Danes je vseh pet športov – baseball/softball, karate, rolkanje, športno plezanje in deskanje na valovih – postalo del olimpijske družine.
Športno plezanje uteleša temeljne vrednote olimpijskega gibanja – je razburljivo, zdravo, cenovno dostopno in razširjeno na vseh celinah. Ženske in mladi so v športu dobro zastopani, prav tako sodelujejo osebe s posebnimi potrebami. Njegova priljubljenost narašča in več vodilnih športnikov prihaja z Japonske, gostiteljice OI 2020. Tudi Slovenija je ob dolgoletnih uspehih slovenskih športnih plezalcev prava velesila, zato je odločitev o olimpijski prihodnosti športnega plezanja prinesla veliko veselja, pa tudi nekaj tehtnih premislekov.
"Olimpijski komite Slovenije je zelo vesel te novice in čestita Planinski zvezi Slovenije, ker je stopila v družino olimpijskih športnih panog. Odločitev je pomembna za slovenski šport, ker smo zelo uspešni v športnem plezanju in si tako na olimpijskih igrah v Tokiu povečujemo možnosti za slovenske medalje, hkrati pa je velika spodbuda in dosežek za sam šport, saj je pridobil bistveno večje možnosti za nadaljnji razvoj," je povedal generalni sekretar Olimpijskega komiteja – Združenja športnih zvez Edvard Kolar.
"Uvrstitev športnega plezanja v olimpijski program pomeni za naše plezalce veliko priložnost, da svojo kakovost potrdijo tudi na največji športni prireditvi. Planinska zveza Slovenije s tem nosi še večjo skrb in odgovornost za vsakoletno zagotavljanje materialnih in kadrovskih pogojev za delovanje njenih reprezentanc. Ob uvrstitvi plezanja v razred olimpijskih športov si od sponzorjev in javnih virov obetamo večje finančne vložke, ki bodo tekmovalcem omogočili kar najboljše pogoje za štiriletni olimpijski ciklus priprav. Čim prej moramo v Sloveniji začeti načrtne priprave tudi v disciplini hitrost, ki bo ena od treh olimpijskih preizkušenj. Te discipline do zdaj v Sloveniji na najvišji ravni nismo gojili. Svetovna konkurenca se bo zdaj prav gotovo povečala, saj bodo zlasti azijske države začele veliko več vlagati v ta šport. Nastop v Tokiu bo omogočen le peščici najboljših na svetu, med katerimi, upam, bosta vsaj dva slovenska predstavnika. Glede na vrhunske rezultate naših plezalcev v zadnjih letih in močan potencial lahko čez štiri leta računamo tudi na olimpijsko medaljo," napoveduje načelnik Komisije za športno plezanje Planinske zveze Slovenije Aleš Pirc.
Tomo Česen, ki je vsestransko prispeval k razvoju športnega plezanja v Sloveniji in je dolgoletni organizator tekme svetovnega pokala v težavnosti v Kranju, katere lansko 20. izvedbo so si ogledali tudi predstavniki MOK, je dejal: "Že pred nekaj časa sem izjavil, da si športno plezanje zasluži mesto na olimpijskih igrah. Zato sem vesel te odločitve MOK. Kaj vse se bo zaradi te odločitve spremenilo v športnem plezanju, je v tem trenutku še preuranjeno ugotavljati. Vsekakor upam, da bo naš šport ostal takšen, kot smo ga poznali do zdaj. Da se bo to zgodilo, so v veliki meri odgovorne tako zveze v državah po svetu kot krovna mednarodna zveza IFSC."
Selektor in trener slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren napoveduje: "Kot za vsakega športnika je seveda tudi za trenerja želja, da nekoč pripelje svoje varovance ali ekipo do nastopa na olimpijskih igrah, zato seveda toplo pozdravljam odločitev Mednarodnega olimpijskega komiteja. Veseli smo, da bomo postali del olimpijskih iger. Res je, da format – kombinacija težavnosti, balvanov in hitrosti – ni najbolj posrečen, a sprejemam dejstvo, da tudi v drugih športih ni bil na samem začetku. Verjamem, da se dokažemo in da bomo sčasoma prišli do možnosti za medalje v posameznih disciplinah. Kot reprezentanca se bomo z veseljem pripravljali na olimpijsko leto in s ponosom zastopali barve Slovenije."
Mina Markovič, evropska prvakinja, svetovna podprvakinja in trikratna skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnostnem plezanju, je odločitev pospremila z naslednjimi besedami: "Športno plezanje si kot zelo hitro razvijajoč in priljubljen šport vsekakor zasluži mesto med olimpijskimi športi. Tekmovanja so dobro organizirana, zanimiva in razumljiva tudi za nepoznavalce, rezultati lepo merljivi, šport je prisoten na vseh celinah. Imamo močno in stabilno mednarodno zvezo za tekmovanja in nadaljnji razvoj tega športa. Olimpijska prihodnost mu bo omogočila tudi dober razvoj in tako splošno kot tudi medijsko prepoznavnost. Škoda je edino, da je za zdaj v olimpijsko središče sprejeta le kombinacija vseh treh tekmovalnih disciplin (težavnost, balvani in hitrost), ki so med seboj precej različne in vsaka zase zahtevajo specializacijo. Takšen sistem tekmovanja bo sicer odražal najbolj vsestranskega plezalca, vendar vprašanje, kako vrhunskega v le eni od teh disciplin. Vsekakor pa ogromna in zelo dobrodošla pridobitev za športno plezanje, ki si mesto med olimpijskimi športi zagotovo zasluži!"
Evropska podprvakinja v težavnosti ter svetovna in evropska mladinska prvakinja v težavnostnem in balvanskem plezanju Janja Garnbret, letos nepremagljiva v svetovnem pokalu v težavnosti, se pri rosnih 17 letih lahko nadeja nastopa na OI Tokio 2020: "Udeležba na olimpijskih igrah so sanje vsakega športnika. S strastno predanostjo vlagamo ogromno truda za doseganje čim boljših rezultatov na tekmah, kjer vsak spoštuje tekmece. Udeležba na olimpijskih igrah z dobrimi rezultati bi bila vrhunec naših prizadevanj ter izpolnitev mojih ambicij in želja. Nastop na svetovnih prvenstvih mi je v veliko zadovoljstvo in čast, ampak priložnost za sodelovanje na OI se ponudi samo enkrat ali dvakrat v karieri. Ker je športno plezanje postalo olimpijski šport, bo dobilo velik ugled in spoštovanje. Moram pa priznati, da mi ni všeč format, v katerem so ga sprejeli, kar pomeni, da bodo podelili samo en komplet medalj. Zame osebno hitrostno plezanje ne predstavlja plezalnega izziva, saj tekmovalci plezajo vedno enako smer, na enakem naklonu, čar plezanja ni v hitrosti. Če želijo narediti kombinacijo, naj bosta to balvansko in težavnostno plezanje, saj sta to obliki, ki najbolj opišeta plezanje, zato mislim, da morajo pred izvedbo na olimpijskih igrah ta format dobro premisliti in ga izpopolniti."
Domen Škofic, najuspešnejši slovenski reprezentant s tremi zmagami v svetovnem pokalu v težavnosti, ob olimpijskem obetu prav tako razmišlja o prilagojenem formatu športnega plezanja: "Kot vsak športnik si tudi jaz želim, da bi nekega dne nastopil na olimpijskih igrah. Ko pomislim, da obstaja velika možnost, da se to zgodi že čez štiri leta v Tokiu, postanem zelo vznemirjen. Športno plezanje bo kot olimpijska panoga končno dobilo vrednost in prepoznavnost, ki si jo več kot zasluži. Vrhunski športniki se bomo končno lahko popolnoma posvetili svoji strasti in dejansko od tega tudi živeli. To se sliši sanjsko, vendar ni vse tako pozitivno, kot se zdi. Plezanje naj bi se pridružilo olimpijskim športom v obliki kombinacije vseh treh disciplin, kar pomeni drastično spremembo športa, kot ga poznamo. Hitrostno plezanje se je v zadnjih letih drastično spremenilo. Zaradi istega naklona, istih oprimkov in istih gibov je po mojem mnenju postalo bolj podobno atletiki kot pa plezanju. Čar plezanja je, da je vedno nekaj novega, da je treba razmišljati in uporabiti vse možne gibe za rešitev ugank v steni. Menim, da mora priti plezanje na igre kot kombinacija težavnosti in balvanov, saj sta najčistejši in najosnovnejši obliki plezanja! Kaj nam pomaga, da pridemo na olimpijske igre, če bo šport popolnoma drugačen, kot ga poznamo? Vsekakor pa bom užival v plezanju popolnoma enako, kot če ne bi postal olimpijski šport."
Pod okriljem Planinske zveze Slovenije oz. njene Komisije za gorske športe deluje tudi slovenska reprezentanca v tekmovalnem turnem smučanju, ki jo je 2. avgusta razveselila novica, da je tekmovalno turno smučanje postalo šport, priznan s strani MOK, kar mu daje možnost, da se pojavi na prihodnjih zimskih olimpijskih igrah. "Mednarodna zveza za turno smučanje (ISMF) je s t. i. polnim priznanjem še korak bližje zimskim olimpijskim igram. To je hkrati priznanje tako organizaciji ISMF kot tudi samemu športu in športnikom. Držimo pesti, da bomo turno smučanje videli na zimskih olimpijskih igrah že leta 2022. Nekaj več upanja je tudi zaradi dejstva, da je ISMF trenutno edina federacija v skupini zimskih športov, katere športna panoga še ni del zimskih olimpijskih iger," je odločitev pozdravil trener in selektor Iztok Cukjati. Vprašanje, če bo trenutno najuspešnejši slovenski turni smučar Nejc Kuhar takrat še tekmoval, a se je odločitve zelo razveselil, "saj bo turno smučanje postalo prepoznavnejše, predvsem za mlade, ki jih v naših vrstah manjka, pa bo lahko tudi velika spodbuda za ukvarjanje s tem športom s ciljem nastopa na olimpijskih igrah”.
"Veseli smo, da bo športno plezanje sodelovalo na olimpijskih igrah v Tokiu," je odločitev MOK pozdravil predsednik Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC) Marco Scolaris. "Olimpijske igre so bile naše sanje že dlje časa in naša prizadevanja so zdaj poplačana. Mednarodnemu olimpijskemu komiteju bi se želeli zahvaliti za edinstveno priložnost našemu športu.” Športno plezanje je bilo soglasno uvrščeno na program olimpijskih iger Tokio 2020, za nadaljnje obdobje se bo odločalo pozneje.
Septembra 2014 je MOK soglasno odobril projekt Olimpijska agenda 2020 za sprejem novih športnih disciplin na olimpijske igre leta 2020. Potem ko sta Mednarodna zveza za športno plezanje in Planinska zveza Japonske lani predstavili svoj predlog, se je v ožji izbor uvrstilo osem športov. Junija je tudi izvršni odbor MOK potrdil predlog petih novih panog, končno odločitev pa so sprejeli na 129. zasedanju skupščine MOK v Riu de Janeiru. Danes je vseh pet športov – baseball/softball, karate, rolkanje, športno plezanje in deskanje na valovih – postalo del olimpijske družine.
Športno plezanje uteleša temeljne vrednote olimpijskega gibanja – je razburljivo, zdravo, cenovno dostopno in razširjeno na vseh celinah. Ženske in mladi so v športu dobro zastopani, prav tako sodelujejo osebe s posebnimi potrebami. Njegova priljubljenost narašča in več vodilnih športnikov prihaja z Japonske, gostiteljice OI 2020. Tudi Slovenija je ob dolgoletnih uspehih slovenskih športnih plezalcev prava velesila, zato je odločitev o olimpijski prihodnosti športnega plezanja prinesla veliko veselja, pa tudi nekaj tehtnih premislekov.
"Olimpijski komite Slovenije je zelo vesel te novice in čestita Planinski zvezi Slovenije, ker je stopila v družino olimpijskih športnih panog. Odločitev je pomembna za slovenski šport, ker smo zelo uspešni v športnem plezanju in si tako na olimpijskih igrah v Tokiu povečujemo možnosti za slovenske medalje, hkrati pa je velika spodbuda in dosežek za sam šport, saj je pridobil bistveno večje možnosti za nadaljnji razvoj," je povedal generalni sekretar Olimpijskega komiteja – Združenja športnih zvez Edvard Kolar.
"Uvrstitev športnega plezanja v olimpijski program pomeni za naše plezalce veliko priložnost, da svojo kakovost potrdijo tudi na največji športni prireditvi. Planinska zveza Slovenije s tem nosi še večjo skrb in odgovornost za vsakoletno zagotavljanje materialnih in kadrovskih pogojev za delovanje njenih reprezentanc. Ob uvrstitvi plezanja v razred olimpijskih športov si od sponzorjev in javnih virov obetamo večje finančne vložke, ki bodo tekmovalcem omogočili kar najboljše pogoje za štiriletni olimpijski ciklus priprav. Čim prej moramo v Sloveniji začeti načrtne priprave tudi v disciplini hitrost, ki bo ena od treh olimpijskih preizkušenj. Te discipline do zdaj v Sloveniji na najvišji ravni nismo gojili. Svetovna konkurenca se bo zdaj prav gotovo povečala, saj bodo zlasti azijske države začele veliko več vlagati v ta šport. Nastop v Tokiu bo omogočen le peščici najboljših na svetu, med katerimi, upam, bosta vsaj dva slovenska predstavnika. Glede na vrhunske rezultate naših plezalcev v zadnjih letih in močan potencial lahko čez štiri leta računamo tudi na olimpijsko medaljo," napoveduje načelnik Komisije za športno plezanje Planinske zveze Slovenije Aleš Pirc.
Tomo Česen, ki je vsestransko prispeval k razvoju športnega plezanja v Sloveniji in je dolgoletni organizator tekme svetovnega pokala v težavnosti v Kranju, katere lansko 20. izvedbo so si ogledali tudi predstavniki MOK, je dejal: "Že pred nekaj časa sem izjavil, da si športno plezanje zasluži mesto na olimpijskih igrah. Zato sem vesel te odločitve MOK. Kaj vse se bo zaradi te odločitve spremenilo v športnem plezanju, je v tem trenutku še preuranjeno ugotavljati. Vsekakor upam, da bo naš šport ostal takšen, kot smo ga poznali do zdaj. Da se bo to zgodilo, so v veliki meri odgovorne tako zveze v državah po svetu kot krovna mednarodna zveza IFSC."
Selektor in trener slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren napoveduje: "Kot za vsakega športnika je seveda tudi za trenerja želja, da nekoč pripelje svoje varovance ali ekipo do nastopa na olimpijskih igrah, zato seveda toplo pozdravljam odločitev Mednarodnega olimpijskega komiteja. Veseli smo, da bomo postali del olimpijskih iger. Res je, da format – kombinacija težavnosti, balvanov in hitrosti – ni najbolj posrečen, a sprejemam dejstvo, da tudi v drugih športih ni bil na samem začetku. Verjamem, da se dokažemo in da bomo sčasoma prišli do možnosti za medalje v posameznih disciplinah. Kot reprezentanca se bomo z veseljem pripravljali na olimpijsko leto in s ponosom zastopali barve Slovenije."
Mina Markovič, evropska prvakinja, svetovna podprvakinja in trikratna skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnostnem plezanju, je odločitev pospremila z naslednjimi besedami: "Športno plezanje si kot zelo hitro razvijajoč in priljubljen šport vsekakor zasluži mesto med olimpijskimi športi. Tekmovanja so dobro organizirana, zanimiva in razumljiva tudi za nepoznavalce, rezultati lepo merljivi, šport je prisoten na vseh celinah. Imamo močno in stabilno mednarodno zvezo za tekmovanja in nadaljnji razvoj tega športa. Olimpijska prihodnost mu bo omogočila tudi dober razvoj in tako splošno kot tudi medijsko prepoznavnost. Škoda je edino, da je za zdaj v olimpijsko središče sprejeta le kombinacija vseh treh tekmovalnih disciplin (težavnost, balvani in hitrost), ki so med seboj precej različne in vsaka zase zahtevajo specializacijo. Takšen sistem tekmovanja bo sicer odražal najbolj vsestranskega plezalca, vendar vprašanje, kako vrhunskega v le eni od teh disciplin. Vsekakor pa ogromna in zelo dobrodošla pridobitev za športno plezanje, ki si mesto med olimpijskimi športi zagotovo zasluži!"
Evropska podprvakinja v težavnosti ter svetovna in evropska mladinska prvakinja v težavnostnem in balvanskem plezanju Janja Garnbret, letos nepremagljiva v svetovnem pokalu v težavnosti, se pri rosnih 17 letih lahko nadeja nastopa na OI Tokio 2020: "Udeležba na olimpijskih igrah so sanje vsakega športnika. S strastno predanostjo vlagamo ogromno truda za doseganje čim boljših rezultatov na tekmah, kjer vsak spoštuje tekmece. Udeležba na olimpijskih igrah z dobrimi rezultati bi bila vrhunec naših prizadevanj ter izpolnitev mojih ambicij in želja. Nastop na svetovnih prvenstvih mi je v veliko zadovoljstvo in čast, ampak priložnost za sodelovanje na OI se ponudi samo enkrat ali dvakrat v karieri. Ker je športno plezanje postalo olimpijski šport, bo dobilo velik ugled in spoštovanje. Moram pa priznati, da mi ni všeč format, v katerem so ga sprejeli, kar pomeni, da bodo podelili samo en komplet medalj. Zame osebno hitrostno plezanje ne predstavlja plezalnega izziva, saj tekmovalci plezajo vedno enako smer, na enakem naklonu, čar plezanja ni v hitrosti. Če želijo narediti kombinacijo, naj bosta to balvansko in težavnostno plezanje, saj sta to obliki, ki najbolj opišeta plezanje, zato mislim, da morajo pred izvedbo na olimpijskih igrah ta format dobro premisliti in ga izpopolniti."
Domen Škofic, najuspešnejši slovenski reprezentant s tremi zmagami v svetovnem pokalu v težavnosti, ob olimpijskem obetu prav tako razmišlja o prilagojenem formatu športnega plezanja: "Kot vsak športnik si tudi jaz želim, da bi nekega dne nastopil na olimpijskih igrah. Ko pomislim, da obstaja velika možnost, da se to zgodi že čez štiri leta v Tokiu, postanem zelo vznemirjen. Športno plezanje bo kot olimpijska panoga končno dobilo vrednost in prepoznavnost, ki si jo več kot zasluži. Vrhunski športniki se bomo končno lahko popolnoma posvetili svoji strasti in dejansko od tega tudi živeli. To se sliši sanjsko, vendar ni vse tako pozitivno, kot se zdi. Plezanje naj bi se pridružilo olimpijskim športom v obliki kombinacije vseh treh disciplin, kar pomeni drastično spremembo športa, kot ga poznamo. Hitrostno plezanje se je v zadnjih letih drastično spremenilo. Zaradi istega naklona, istih oprimkov in istih gibov je po mojem mnenju postalo bolj podobno atletiki kot pa plezanju. Čar plezanja je, da je vedno nekaj novega, da je treba razmišljati in uporabiti vse možne gibe za rešitev ugank v steni. Menim, da mora priti plezanje na igre kot kombinacija težavnosti in balvanov, saj sta najčistejši in najosnovnejši obliki plezanja! Kaj nam pomaga, da pridemo na olimpijske igre, če bo šport popolnoma drugačen, kot ga poznamo? Vsekakor pa bom užival v plezanju popolnoma enako, kot če ne bi postal olimpijski šport."
Pod okriljem Planinske zveze Slovenije oz. njene Komisije za gorske športe deluje tudi slovenska reprezentanca v tekmovalnem turnem smučanju, ki jo je 2. avgusta razveselila novica, da je tekmovalno turno smučanje postalo šport, priznan s strani MOK, kar mu daje možnost, da se pojavi na prihodnjih zimskih olimpijskih igrah. "Mednarodna zveza za turno smučanje (ISMF) je s t. i. polnim priznanjem še korak bližje zimskim olimpijskim igram. To je hkrati priznanje tako organizaciji ISMF kot tudi samemu športu in športnikom. Držimo pesti, da bomo turno smučanje videli na zimskih olimpijskih igrah že leta 2022. Nekaj več upanja je tudi zaradi dejstva, da je ISMF trenutno edina federacija v skupini zimskih športov, katere športna panoga še ni del zimskih olimpijskih iger," je odločitev pozdravil trener in selektor Iztok Cukjati. Vprašanje, če bo trenutno najuspešnejši slovenski turni smučar Nejc Kuhar takrat še tekmoval, a se je odločitve zelo razveselil, "saj bo turno smučanje postalo prepoznavnejše, predvsem za mlade, ki jih v naših vrstah manjka, pa bo lahko tudi velika spodbuda za ukvarjanje s tem športom s ciljem nastopa na olimpijskih igrah”.
.jpg)
