Športniki, športni delavci, funkcionarji, visoki gostje iz tujine in sopotniki Janeza Kocijančiča so se od prvega in dolgoletnega predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije poslovili na žalni seji v veliki Unionski dvorani v Ljubljani.
Po kratki predstavitvi filmske upodobitve Kocijančičeve osebnosti, je predsednik OKS Bogdan Gabrovec med drugim poudaril: "Kot predsednik Evropskih olimpijskih komitejev si evropskemu in svetovnemu prostoru s svojim vzorom pokazal kako se lahko, pošteno in etično upravlja šport. Vseskozi si negoval in spoštoval medsebojni kolektivni duh z ohranjanjem vrednot tovarištva, prijateljstva ter pomoči prijateljem in ostalih v težavah in stiskah.''
Janez Kocijančič je bil dolga leta dejaven v smučanju. Od leta 1974 do 1984 je bil predsednik Smučarske zveze Slovenije, od leta 1984 do 1988 Smučarske zveze Jugoslavije, od leta 1981 je bil član predsedstva Mednarodne smučarske zveze, od leta 2010 pa njen podpredsednik.
Predsednik Fis Gian-Franco Kasper je v poslanem videu izpostavil: "Od leta 1984 je bil z nami v vodstvu ... Tudi v trženju je bilo njegovo delo izjemno, njegovi dosežki so bili visoko spoštovani v smučarski družini. Izgubili smo velikega prijatelja, ki ga ne bomo nikoli pozabili." Predsednik Smučarske zveze Slovenije Enzo Smrekar je spomnil, da je bil Kocijančič človek, ki je vedno videl luč na koncu tunela. Izrazil je žalost, ker ne bo mogel sodelovati pri izvedbi SP v nordijskem smučanju leta 2023, "za katerega je bil izjemno zaslužen".
Generalni sekretar Evropskih olimpijskih komitejev Raffaele Pagnozzi je prav tako izpostavil velik pomen Janeza Kocijančiča pri razvoju olimpijskega gibanja po svetu. "Še posebej pa neverjetno prijaznost in sočutje, s katerim je Janez navdušil vsakega, ki je delal z njim."
" Dragi Janez, bil si zvezda stalnica slovenskega športa in izjemno ugledna osebnost v mednarodnem okolju. Odločen in hkrati strpen, mož vsestranske energije in modrosti, dober poslušalec s tehtnimi pripombami. Ob tvojem vodenju je slovenski šport presegel vsa pričakovanja," je poudaril nekdanji telovadni šampion Miroslav Cerar, prvi slovenski dobitnik srebrnega olimpijskega reda." Spoznala sva se najprej kot sošolca, nato sva bila študenta na pravni fakulteti in ostala povezana naprej prek športa. Nepozabni so spomini na uspešna skupna prizadevanja za vzpostavitev samostojnega OKS, zgodovinski sprejem pri tedanjemu predsedniku Moka Juanu Antoniu Samaranchu. Dosegli smo vključitev v svetovno športno družino, kjer so do velikega izraza prišla tvoje odlike vodenja, organizacijske sposobnosti in trezna osebna presoja," je še dodal Cerar, s 30 medaljami na velikih tekmovanjih najuspešnejši slovenski športnik.
Janez Kocijančič je posthumno prejel srebrni red Mednarodnega olimpijskega komiteja kot tretji Slovenec po Miroslavu Cerarju in Leonu Štuklju. Ob koncu žalne seje Olimpijskega komiteja Slovenije v Ljubljani sta srebrni red Moka prevzeli žena pokojnega Kocijančiča Andreja Kocijančič in hčerka Nike K. Pokorn, v družbi predsednika OKS Bogdana Gabrovca pa jo je izročil predsednik Hrvaškega olimpijskega komiteja Zlatko Mateša, ki je bil posebni poslanec predsednika Moka Tomasa Bacha. "Oče je posvetil dobršen del življenja olimpijskemu gibanju, tudi v svojih zadnjih dnevih. Nikoli mu za to ni bilo žal. Iskreno je verjel v olimpijske vrednote in povezovalno moč športa. Zato vem, da bi mu to izjemno veliko priznanje ogromno pomenilo, več kot katerokoli drugo, ki jih je prejel v življenju," se je zahvalila Nike K. Pokorn.
"Olimpijsko gibanje je izgubilo velikega ambasadorja olimpijskih vrednot. Je svetel zgled, kako lahko te bogatijo šport in družbo ... Bil je Evropejec širokih obzorij, katerega delo je segalo izven evropskih meja med različne kulture sveta ... Pogrešali bomo njegov širok nasmeh, ki ga ni izgubil niti med boleznijo," je med drugim zbranim sporočil Thomas Bach. V čast preminulega nekdanjega predsednika slovenskega in evropskega olimpijskega gibanja je na sedežu Moka v Lozani olimpijska zastava tri dni visela na pol droga.
Janez Kocijančič je bil dolga leta dejaven v smučanju. Od leta 1974 do 1984 je bil predsednik Smučarske zveze Slovenije, od leta 1984 do 1988 Smučarske zveze Jugoslavije, od leta 1981 je bil član predsedstva Mednarodne smučarske zveze, od leta 2010 pa njen podpredsednik.
Predsednik Fis Gian-Franco Kasper je v poslanem videu izpostavil: "Od leta 1984 je bil z nami v vodstvu ... Tudi v trženju je bilo njegovo delo izjemno, njegovi dosežki so bili visoko spoštovani v smučarski družini. Izgubili smo velikega prijatelja, ki ga ne bomo nikoli pozabili." Predsednik Smučarske zveze Slovenije Enzo Smrekar je spomnil, da je bil Kocijančič človek, ki je vedno videl luč na koncu tunela. Izrazil je žalost, ker ne bo mogel sodelovati pri izvedbi SP v nordijskem smučanju leta 2023, "za katerega je bil izjemno zaslužen".
Generalni sekretar Evropskih olimpijskih komitejev Raffaele Pagnozzi je prav tako izpostavil velik pomen Janeza Kocijančiča pri razvoju olimpijskega gibanja po svetu. "Še posebej pa neverjetno prijaznost in sočutje, s katerim je Janez navdušil vsakega, ki je delal z njim."
" Dragi Janez, bil si zvezda stalnica slovenskega športa in izjemno ugledna osebnost v mednarodnem okolju. Odločen in hkrati strpen, mož vsestranske energije in modrosti, dober poslušalec s tehtnimi pripombami. Ob tvojem vodenju je slovenski šport presegel vsa pričakovanja," je poudaril nekdanji telovadni šampion Miroslav Cerar, prvi slovenski dobitnik srebrnega olimpijskega reda." Spoznala sva se najprej kot sošolca, nato sva bila študenta na pravni fakulteti in ostala povezana naprej prek športa. Nepozabni so spomini na uspešna skupna prizadevanja za vzpostavitev samostojnega OKS, zgodovinski sprejem pri tedanjemu predsedniku Moka Juanu Antoniu Samaranchu. Dosegli smo vključitev v svetovno športno družino, kjer so do velikega izraza prišla tvoje odlike vodenja, organizacijske sposobnosti in trezna osebna presoja," je še dodal Cerar, s 30 medaljami na velikih tekmovanjih najuspešnejši slovenski športnik.
Janez Kocijančič je posthumno prejel srebrni red Mednarodnega olimpijskega komiteja kot tretji Slovenec po Miroslavu Cerarju in Leonu Štuklju. Ob koncu žalne seje Olimpijskega komiteja Slovenije v Ljubljani sta srebrni red Moka prevzeli žena pokojnega Kocijančiča Andreja Kocijančič in hčerka Nike K. Pokorn, v družbi predsednika OKS Bogdana Gabrovca pa jo je izročil predsednik Hrvaškega olimpijskega komiteja Zlatko Mateša, ki je bil posebni poslanec predsednika Moka Tomasa Bacha. "Oče je posvetil dobršen del življenja olimpijskemu gibanju, tudi v svojih zadnjih dnevih. Nikoli mu za to ni bilo žal. Iskreno je verjel v olimpijske vrednote in povezovalno moč športa. Zato vem, da bi mu to izjemno veliko priznanje ogromno pomenilo, več kot katerokoli drugo, ki jih je prejel v življenju," se je zahvalila Nike K. Pokorn.
"Olimpijsko gibanje je izgubilo velikega ambasadorja olimpijskih vrednot. Je svetel zgled, kako lahko te bogatijo šport in družbo ... Bil je Evropejec širokih obzorij, katerega delo je segalo izven evropskih meja med različne kulture sveta ... Pogrešali bomo njegov širok nasmeh, ki ga ni izgubil niti med boleznijo," je med drugim zbranim sporočil Thomas Bach. V čast preminulega nekdanjega predsednika slovenskega in evropskega olimpijskega gibanja je na sedežu Moka v Lozani olimpijska zastava tri dni visela na pol droga.
.JPG)
