Člani Slovenske olimpijske akademije so se poklonili spominu nedavno umrlih velikanov slovenskega športa. Janez Kocijančič je pustil velik pečat predvsem kot športni funkcionar, Marko Elsner kot igralec v nogometu, Jure Kastelic pa kot trener v atletiki.
Sprejeli so program dela SOA v tem letu z rebalansom proračuna, saj se nekaterih aktivnosti zaradi pandemije novega koronavirusa ni moglo izvesti. Akademija, ki bo imela v tem letu 2,2 milijona evrov proračuna, veliko večino iz evropskih virov, sodeluje pri programih olimpijske solidarnosti, priznanjih in nagradah ter fundacije Olimpijskega komiteja Slovenije. Fundacija, namenjena za pomoč športnikom iz socialno šibkih okolij, nosi ime po predsedniku SOA Miroslavu Cerarju, s tridesetimi medaljami na velikih tekmovanjih najuspešnejšem slovenskem športniku.
SOA je kandidirala za evropska sredstva za projekt razvoj kadrov v športu. Prek tega programa se zaposlujejo nekdanji vrhunski športniki, kot zadnja sta se pridružila smučarska tekačica Vesna Fabjan in smučarski skakalec Jurij Tepeš. Sodeluje 40 panožnih športnih zvez, poleg nekdanjih športnikov tudi uspešni trenerji, ki prenašajo znanje na mlade tekmovalce.
Prvič so opravili izobraževanje strokovnih delavcev v športu na daljavo. SOA skrbi tudi za fair play, etiko v športu in zgodovino športa. Tone Jagodic, ki vodi etično komisijo OKS, je dejal, da sistem anonimnih prijav nepravilnosti v športu uspešno deluje, v pripravi pa je tudi etični kodeks.
V SOA je poleg Cerarja še nekaj znamenitih slovenskih športnikov. Med njimi so dobitnik prve slovenske olimpijske medalje na zimskih igrah Jure Franko, nekdanja izvrstna judoistka Raša Sraka Vukovič, prvi dobitnik slovenskega odličja na paraolimpijskih igrah Jože Okoren in profesor športne zgodovine ter nekdanji hokejist Tomaž Pavlin, pa tudi nekdanja ministrica za šport Maja Makovec Brenčič, ki vodi tudi mednarodno komisijo OKS. Makovec Brenčičeva je predlagala več sodelovanja med slovenskimi predstavniki v mednarodnih športnih organizacijah ter delo vs meri, da bi bilo več Slovencev v njih, tudi v komisijah in telesih Mednarodnega olimpijskega komiteja, kjer praktično ni predstavnikov naše države.
Uvodoma pa so so se spomnili treh nedavno preminulih velikih mož športa v državi. Marko Elsner, uvrščen je bil v Hram športnih junakov in je eden najboljših slovenskih nogometašev v zgodovini, se je v osemdesetih letih minulega stoletja uveljavil tudi kot eden od najboljših nogometašev v nekdanji Jugoslaviji in je s to reprezentanco leta 1984 osvojil bronasto olimpijsko kolajno v Los Angelesu. Za slovensko izbrano vrsto je zbral dva nastopa.
Legendarni trener Jure Kastelic je med drugimi vodil eno najboljših slovenskih atletinj vseh časov Brigito Bukovec, ki je leta 1996 v Atlanti osvojila srebrno olimpijsko medaljo v teku na 100 m z ovirami. Bila je še bronasta na svetovnem dvoranskem prvenstvu leta 1995 v Barceloni, druga na EP leta 1998 v Budimpešti in druga na dvoranskem EP leta 1996 v Stockholmu.
Bukovčeva je še vedno lastnica državnega rekorderka na 100 m z ovirami (12,59), bila je tudi ena najboljših slovenskih športnic in je bila za najboljšo v anketi Društva športnih novinarjev Slovenije razglašena v letih 1993, 1995, 1996, 1997 in 1998. Leta 2001 je ta naziv pripadel sprinterki Alenki Bikar, drugi zelo uspešni varovanki Kastelica.
Kot zadnji izmed te trojice se je v začetku junija poslovil Kocijančič, ki je velik pečat pustil tudi v slovenski politiki in gospodarstvu. Posthumno je prejel srebrni red Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) kot tretji Slovenec po Miroslavu Cerarju in Leonu Štuklju. V čast nekdanjega predsednika slovenskega in evropskega olimpijskega gibanja pa je na sedežu Moka v Lozani olimpijska zastava tri dni visela na pol droga.
V času osamosvajanja Slovenije je bil Kocijančič med člani iniciativnega odbora za ustanovitev OKS. Bil je izvoljen za prvega predsednika OKS, to funkcijo opravljal pet mandatov, do decembra leta 2014. Od leta 2017 pa tudi predsednik Evropskih olimpijskih komitejev, ki jih je začasno vodil že od leta 2016. Vodil je slovensko in jugoslovansko smučanje v času prvega razcveta, od leta 1981 je bil član predsedstva Mednarodne smučarske zveze (Fis), od leta 2010 pa tudi njen podpredsednik.
SOA je kandidirala za evropska sredstva za projekt razvoj kadrov v športu. Prek tega programa se zaposlujejo nekdanji vrhunski športniki, kot zadnja sta se pridružila smučarska tekačica Vesna Fabjan in smučarski skakalec Jurij Tepeš. Sodeluje 40 panožnih športnih zvez, poleg nekdanjih športnikov tudi uspešni trenerji, ki prenašajo znanje na mlade tekmovalce.
Prvič so opravili izobraževanje strokovnih delavcev v športu na daljavo. SOA skrbi tudi za fair play, etiko v športu in zgodovino športa. Tone Jagodic, ki vodi etično komisijo OKS, je dejal, da sistem anonimnih prijav nepravilnosti v športu uspešno deluje, v pripravi pa je tudi etični kodeks.
V SOA je poleg Cerarja še nekaj znamenitih slovenskih športnikov. Med njimi so dobitnik prve slovenske olimpijske medalje na zimskih igrah Jure Franko, nekdanja izvrstna judoistka Raša Sraka Vukovič, prvi dobitnik slovenskega odličja na paraolimpijskih igrah Jože Okoren in profesor športne zgodovine ter nekdanji hokejist Tomaž Pavlin, pa tudi nekdanja ministrica za šport Maja Makovec Brenčič, ki vodi tudi mednarodno komisijo OKS. Makovec Brenčičeva je predlagala več sodelovanja med slovenskimi predstavniki v mednarodnih športnih organizacijah ter delo vs meri, da bi bilo več Slovencev v njih, tudi v komisijah in telesih Mednarodnega olimpijskega komiteja, kjer praktično ni predstavnikov naše države.
Uvodoma pa so so se spomnili treh nedavno preminulih velikih mož športa v državi. Marko Elsner, uvrščen je bil v Hram športnih junakov in je eden najboljših slovenskih nogometašev v zgodovini, se je v osemdesetih letih minulega stoletja uveljavil tudi kot eden od najboljših nogometašev v nekdanji Jugoslaviji in je s to reprezentanco leta 1984 osvojil bronasto olimpijsko kolajno v Los Angelesu. Za slovensko izbrano vrsto je zbral dva nastopa.
Legendarni trener Jure Kastelic je med drugimi vodil eno najboljših slovenskih atletinj vseh časov Brigito Bukovec, ki je leta 1996 v Atlanti osvojila srebrno olimpijsko medaljo v teku na 100 m z ovirami. Bila je še bronasta na svetovnem dvoranskem prvenstvu leta 1995 v Barceloni, druga na EP leta 1998 v Budimpešti in druga na dvoranskem EP leta 1996 v Stockholmu.
Bukovčeva je še vedno lastnica državnega rekorderka na 100 m z ovirami (12,59), bila je tudi ena najboljših slovenskih športnic in je bila za najboljšo v anketi Društva športnih novinarjev Slovenije razglašena v letih 1993, 1995, 1996, 1997 in 1998. Leta 2001 je ta naziv pripadel sprinterki Alenki Bikar, drugi zelo uspešni varovanki Kastelica.
Kot zadnji izmed te trojice se je v začetku junija poslovil Kocijančič, ki je velik pečat pustil tudi v slovenski politiki in gospodarstvu. Posthumno je prejel srebrni red Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) kot tretji Slovenec po Miroslavu Cerarju in Leonu Štuklju. V čast nekdanjega predsednika slovenskega in evropskega olimpijskega gibanja pa je na sedežu Moka v Lozani olimpijska zastava tri dni visela na pol droga.
V času osamosvajanja Slovenije je bil Kocijančič med člani iniciativnega odbora za ustanovitev OKS. Bil je izvoljen za prvega predsednika OKS, to funkcijo opravljal pet mandatov, do decembra leta 2014. Od leta 2017 pa tudi predsednik Evropskih olimpijskih komitejev, ki jih je začasno vodil že od leta 2016. Vodil je slovensko in jugoslovansko smučanje v času prvega razcveta, od leta 1981 je bil član predsedstva Mednarodne smučarske zveze (Fis), od leta 2010 pa tudi njen podpredsednik.
.jpg)
