Nemec Thomas Bach bo še štiri leta ostal predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja, je videokonferenčno odločila skupščina olimpijske družine na 137. seji. Sedeminšestdesetletni olimpijski zmagovalec v sabljanju (1976) in pravnik je leta 2013 nasledil Jacquesa Roggeja z osemletnim mandatom, zadnji štiriletni mandat bo končal leta 2025.
Thomas Bach je bil edini kandidat, dobil je 91 glasov, eden je bil proti, štirje pa so bili vzdržani. Prvi mandat je trajal osem let, po novih pravilih Moka pa bo zdaj zadnji mandat opravljal le še štiri leta.
Zaradi pandemije novega koronavirusa je njegovo predsednikovanje lani zaznamovala prva prestavitev olimpijskih iger v zgodovini, v Tokiu jih bodo namesto lani pripravili letos, že čez eno leto pa bo Peking gostil še zimske OI. Prav tako je bilo med njegovem dosedanjim vodenjem Moka opravljenih veliko reform, tudi z večjo vlogo nekdanjih športnikov in enakostjo spolov.
Bach je predsednik Moka, deveti po vrsti, postal Buenos Airesu v Argentini 10. septembra 2013. Na 125. volilnem zasedanju olimpijskega gibanja je bil izvoljen med šestimi kandidati, največ doslej.
Preostali kandidati so bili nekdanji ukrajinski skakalec s palico Sergej Bubka, tedaj z 49 leti najmlajši kandidat in je imel med šesterico daleč največje športne uspehe, portoriški bančnik Richard Carrion, Singapurec Ser Miang Ng, diplomat in poslovnež iz Švice Denis Oswald, tudi pravnik in nekdaj bronasti olimpijec v veslaškem četvercu, ter Tajvanec Ching-Kuo Wu, po poklicu arhitekt.
Bach je bil bil pred izvolitvijo podpredsednik Moka z bogato športno-funkcionarsko biografijo, zaradi katere je med šesterico veljal za najizkušenejšega. Član Moka je postal leta 1991, v svojem programu pa ni dajal velikih predvolilnih obljub. Vseskozi je bil zagovornik športnikov in njihovih pravic, zavzemal se za omejitev stroškov iger, pri čemer naj bi te postale bolj dostopne za številna mesta po svetu. Nekoliko je njegovo kandidaturo zasenčilo poročilo o sistematični zlorabi dopinga v Zahodni Nemčiji, čeprav je bil prav on tisti, ki je zahteval preiskavo dogodkov.
Zlato olimpijsko medaljo si je Bach priboril z ekipo ZRN na sabljaškem tekmovanju OI leta 1976 v Montrealu. Do položaja je kot prvi dobitnik zlate olimpijske medalje prišel že po dveh krogih glasovanja. Delegati so mu namenili 49 glasov, še najbližje mu je bil Carrion z 29, vsi drugi pa so jih dobili manj kot deset. Med najbolj razočaranimi je bil Bubka, ki je kljub športni slavi in seriji odličij ter svetovnih rekordov dobil le štiri glasove, vseeno pa je premagal Ching-Kua, slednji je izgubil že v prvem krogu.
Mok so morali v času dosedanjega predsedovanja Bacha med drugimi zapustiti tudi nekdanji predsednik Mednarodne atletske zveze Senegalec Lamine Diack, nekdanji predsednik Evropskega olimpijskega komiteja Irec Pat Hickey, ki ga je nas čelu Evropskih olimpijskih komitejev nasledil Janez Kocijančič, ter član Moka in odbojkarski delavec Brazilec Artur Nuzman. Vzroki so bili korupcija, pranje denarja, preprodaja vstopnic ...
Mandat je zaznamovala tudi afera "ruski doping" iz Sočija 2014, kjer so Rusi pripravili tudi zelo drage igre, podobno kot leta 2008 Kitajci v Pekingu. Pandemija je lani premaknila tudi finančno velik Mok, da je začel razmišljati o denarno bolj vzdržnih olimpijskih igrah v prihodnje. A so mu tudi v nemških krogu očital medlo ravnanje v primeru ruskega dopinga, pa tudi podelitev organizacije olimpijskih iger državam, kjer je kršenje človekovih pravic vsakdanja praksa.
Zaradi pandemije novega koronavirusa je njegovo predsednikovanje lani zaznamovala prva prestavitev olimpijskih iger v zgodovini, v Tokiu jih bodo namesto lani pripravili letos, že čez eno leto pa bo Peking gostil še zimske OI. Prav tako je bilo med njegovem dosedanjim vodenjem Moka opravljenih veliko reform, tudi z večjo vlogo nekdanjih športnikov in enakostjo spolov.
Bach je predsednik Moka, deveti po vrsti, postal Buenos Airesu v Argentini 10. septembra 2013. Na 125. volilnem zasedanju olimpijskega gibanja je bil izvoljen med šestimi kandidati, največ doslej.
Preostali kandidati so bili nekdanji ukrajinski skakalec s palico Sergej Bubka, tedaj z 49 leti najmlajši kandidat in je imel med šesterico daleč največje športne uspehe, portoriški bančnik Richard Carrion, Singapurec Ser Miang Ng, diplomat in poslovnež iz Švice Denis Oswald, tudi pravnik in nekdaj bronasti olimpijec v veslaškem četvercu, ter Tajvanec Ching-Kuo Wu, po poklicu arhitekt.
Bach je bil bil pred izvolitvijo podpredsednik Moka z bogato športno-funkcionarsko biografijo, zaradi katere je med šesterico veljal za najizkušenejšega. Član Moka je postal leta 1991, v svojem programu pa ni dajal velikih predvolilnih obljub. Vseskozi je bil zagovornik športnikov in njihovih pravic, zavzemal se za omejitev stroškov iger, pri čemer naj bi te postale bolj dostopne za številna mesta po svetu. Nekoliko je njegovo kandidaturo zasenčilo poročilo o sistematični zlorabi dopinga v Zahodni Nemčiji, čeprav je bil prav on tisti, ki je zahteval preiskavo dogodkov.
Zlato olimpijsko medaljo si je Bach priboril z ekipo ZRN na sabljaškem tekmovanju OI leta 1976 v Montrealu. Do položaja je kot prvi dobitnik zlate olimpijske medalje prišel že po dveh krogih glasovanja. Delegati so mu namenili 49 glasov, še najbližje mu je bil Carrion z 29, vsi drugi pa so jih dobili manj kot deset. Med najbolj razočaranimi je bil Bubka, ki je kljub športni slavi in seriji odličij ter svetovnih rekordov dobil le štiri glasove, vseeno pa je premagal Ching-Kua, slednji je izgubil že v prvem krogu.
Mok so morali v času dosedanjega predsedovanja Bacha med drugimi zapustiti tudi nekdanji predsednik Mednarodne atletske zveze Senegalec Lamine Diack, nekdanji predsednik Evropskega olimpijskega komiteja Irec Pat Hickey, ki ga je nas čelu Evropskih olimpijskih komitejev nasledil Janez Kocijančič, ter član Moka in odbojkarski delavec Brazilec Artur Nuzman. Vzroki so bili korupcija, pranje denarja, preprodaja vstopnic ...
Mandat je zaznamovala tudi afera "ruski doping" iz Sočija 2014, kjer so Rusi pripravili tudi zelo drage igre, podobno kot leta 2008 Kitajci v Pekingu. Pandemija je lani premaknila tudi finančno velik Mok, da je začel razmišljati o denarno bolj vzdržnih olimpijskih igrah v prihodnje. A so mu tudi v nemških krogu očital medlo ravnanje v primeru ruskega dopinga, pa tudi podelitev organizacije olimpijskih iger državam, kjer je kršenje človekovih pravic vsakdanja praksa.
.JPG)
