Natanko 100 dni je še do začetka zimskih olimpijskih iger, ki jih bo med 4. in 20. februarjem 2022 organiziral Peking. Kitajska prestolnica bo postala prva z organizacijo tako poletnih (2008) kot zimskih OI, dobre tri mesece pred dogodkom pa je država gostiteljica zunaj svojih meja tarča kritik ustanov, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami.
Četudi se znotraj Kitajske o tem praktično ne govori, pa je zunaj meja kritik vse več, je v torek zapisala francoska tiskovna agencija AFP. Medtem ko se v športnem smislu organizatorji na Kitajskem pripravljajo še na drugi tako imenovani "olimpijski mehurček" po Tokiu 2020, se zdi, da je Kitajska v svojem posebnem mehurčku, kar se tiče odzivov na ostre kritike iz tujine.
Vse več je tudi pozivov k bojkotu iger. Obenem je tu še pandemija novega koronavirusa, ki v zadnjih dneh prav tako povzroča nekaj nevšečnosti domačim prirediteljem.
Protesti ob prevzemu olimpijskega ognja
Organizatorji so pretekli teden sprejeli olimpijsko plamenico, potem ko so ob obeh tokrat za javnost zaprtih dogodkih prižiganja in predaje ognja glasno protestirali sicer maloštevilni zagovorniki človekovih pravic.
Ti so na slovesno ceremonijo v antični Olimpiji vdrli s tibetansko zastavo ter napisi proti genocidu v luči številnih odprtih vprašanj glede etničnih manjšin na Kitajskem. Pod drobnogledom sta poleg dogajanja v Tibetu tudi kitajsko zatiranje protestov v nekdanji britanski koloniji Hongkong ter njeno ravnanje z večinoma muslimanskimi Ujguri v regiji Xinjiang.
To so teme, ki jih Kitajska na Zahodu ne more pospraviti pod preprogo. Vse več uglednežev tako izkorišča svoj družbeni doseg in kliče k bojkotu, medtem ko se kitajska komunistična oblast še naprej dosledno brani pred kritikami.
Mednarodni olimpijski komite (Mok) sicer jasno poudarja idejo solidarnosti in preudarnih rešitev, obenem pa dodaja, da ni v njegovi pristojnosti, "da državam zapoveduje, kaj lahko in kaj ne smejo početi", je v ponedeljek zapisala AFP.
V številnih organizacijah za zaščito manjšin na Kitajskem so sicer vsem velikim voditeljem predlagali diplomatski bojkot olimpijskih iger ob številnih drugih zahtevah aktivistov v boju za človekove pravice, vseeno pa so se odločili proti predlaganju popolnega bojkota Kitajske v času priprav na olimpijske igre.
Organizacije za človekove pravice trdijo, da je bilo v zadnjih letih v taboriščih zaprtih več kot milijon Ujgurov in drugih manjšin v Xinjiangu, Kitajska pa je zanikala obstoj taborišč in jih zagovarjala kot centre za strokovno usposabljanje, katerih cilj je zmanjšanje islamskega ekstremizma.
Koronavirus predstavlja težavo, a zato so tu priročniki
Aktualno je tudi vprašanje pandemije novega koronavirusa in vpliva na izvedbo iger. V zadnjem času ne namreč "prebuja" število okužb na Kitajskem. Čeprav tam beležijo precej manjši dnevni prirast kot denimo v Sloveniji, se organizatorji iger zavzemajo za "igre brez covida".
Kitajska se je doslej z okužbami z novim koronavirusom spopadla z množičnim testiranjem, agresivnim zaprtjem javnega življenja ter zapiranjem meja. Precepljenost je trenutno po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije okoli 70-odstotna.
V zimskem času zaradi nasplošno večjega števila okužb dihal vseeno ni pričakovati, iger brez ene same okužbe, so pa organizatorji skupaj z Mokom in Mednarodnim paraolimpijskim komitejem (IPC) v ponedeljek objavili priročnike za vse udeležence iger, s katerimi želijo pred prihodom v mehurček in v njem v kar se da veliki meri zajeziti okužbe ter zaščiti vse deležnike in kitajsko prebivalstvo.
Okoli 2900 športnikov, ki jih pričakujejo na Kitajskem, se bo moralo cepiti, v nasprotnem primeru sledi 21-dnevna obvezna karantena po prihodu v Peking. Za razliko od iger v Tokiu, v Pekingu niso zaprli vrat gledalcem, a bodo ti lahko vstopnice kupili le, če prebivajo znotraj kitajskih meja.
V Tokiu večjih težav zaradi pandemije ni bilo, nekateri športniki pa so vseeno ostali brez nastopov, za katere so garali štiri ter še dodatno leto po prestavljenih igrah na letošnje poletje. V Moku, IPC in organizacijskem komiteju so prepričani, da lahko s pomočjo zadnjih znanstvenih dognanj ter trenda uspešnih organizacij tekmovanj tudi v času pandemije organizirajo uspešne igre, ki bodo predstavljale upanje na boljšo prihodnost.
V Pekingu preteklost in sedanjost
Prihodnost oziroma bolje rečeno sedanjost, kar se tiče same izvedbe, se bo v Pekingu mešala s preteklostjo. Objekti, na katerih se bodo med zimskimi olimpijskimi ter paraolimpijskimi igrami februarja prihodnje leto merili za medalje, so namreč mešanica novih in tistih iz poletnih OI leta 2008, od slovitega stadiona Ptičje gnezdo prek Ledenih trakov do vlaka s konico v obliki naboja.
Prizorišča se sicer razporejena na treh večjih lokacijah v Pekingu in okolici. Poleg tekmovališč v prestolnici sta še dve veliki tekmovalni področji v Yanqingu na obrobju Pekinga in Zhangjiakouu. Do slednjega od Pekinga dve leti vozijo sodobni hitri vlaki, ki lahko dosežejo tudi 350 kilometrov na uro.
Februarja lani so organizatorji najavili, da bo vseh 26 tekmovališč delovalo zgolj z obnovljivimi viri energije, prav tako pa so skušali čim več prizorišč iz OI 2008 vključiti tudi za zimske igre. Med novimi objekti je olimpijska vas, ker so prejšnjo po igrah 2008 oddali prebivalcem v trajno last, kar se bo zgodilo tudi po OI 2022. Pravzaprav gre za tri športne vasi za 6000 udeležencev, ki so v vseh treh olimpijskih centrih v Pekingu, Yanqinguju in Zhangjiakouu.
Organizatorji sicer še niso podali podrobnosti glede zadnjih 100 dni priprav na ZOI, slovesnosti pa bo tudi zaradi zdravstvenih ukrepov bolj malo oz. bodo te po večini zaprte za javnost, kot sta bili slovesnosti prižiganja in predaje olimpijske plamenice v Grčiji.
Če bodo v naslednjih 100 dneh organizacijske priprave na dogodek v polnem teku, nič drugače ne bo ob pripravah športnikov, ki bodo kmalu zagnali svoje "motorje" v lovu na mesta v odpravah držav udeleženk ter čim boljšo formo za največji zimski dogodek
.jpg)
