Zgodilo se je 15. oktobra 1991 v Štihovi dvorani Cankarjevega doma, 10 dni preden so zadnji vojaki jugoslovanske armade zapustili Slovenijo. Slovensko olimpijsko listino so poleg obeh individualnih ustanoviteljev, olimpionikov Leona Štuklja in Miroslava Cerarja, podpisali še delegati 29-tih slovenskih strokovnih športnih zvez olimpijskih panog in petih zvez panog, ki jih priznava Mednarodni olimpijski komite.
Predsedstvo Športne zveze Slovenije je na svoji seji 18. aprila, na pobudo Komisije za mednarodno sodelovanje, imenovalo 7-članski iniciativni odbor za ustanovitev OKS ter Miroslava Cerarja za njegovega predsednika. Iniciativni odbor se je prvič sestal 7. maja 1991, kjer se konstituiral ter opredelil svoje naloge.
Po 25. juniju 2021, ko smo obeležili trideseto obletnico osamosvojitve Republike Slovenije kot samostojne in neodvisne države smo lansko leto, na današnji dan, praznovali trideseto obletnico ustanovitve Slovenskega olimpijskega komiteja.
Danes krovna športna organizacija na slovenskem šteje že 31 let. Osamosvajanje in osamosvojitev nista bila enkratni dogodek ampak dolgotrajna, težka, hrabra, odločna in pestra pot od začetkov razmišljanja o samostojni državi do končne zmage in samostojne in neodvisne Republike Slovenije. Ob tem pa tudi nismo mogli odločati sami, ampak smo bili odvisni tudi od politične situacije na Balkanu, Evropi, Svetu, naših somišljenikov v soseščini in po svetu.. Tako se je tudi na področju športa-telesne kulture v določenih krogih sorazmerno hitro začelo razmišljati o samostojni poti in tudi neposrednem sodelovanju na mednarodni športni sceni.
Predsednik Mednarodnega Olimpijskega komiteja Juana Antonio Samaranch je 17.1.1992 z dopisom obvestil predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije Janeza Kocijančiča o odločitvi MOK-a, »da bo« Slovenija lahko nastopala na OI v Albertvillu, in da bo o »ratifikaciji« te odločitve o podelitvi začasnega priznanja, MOK sklepal na naslednjem zasedanju 4.5 in 6. februarja 1992 v Courchevelu.
Na 101. zasedanju Mednarodnega olimpijskega komiteja 22-24. septembra 1993 v Monacu pa je bil Olimpijski komite Slovenije sprejet v polnopravno članstvo. MOK je na tem zasedanju sprejel 18 novih članov med katerimi so ob Sloveniji bili še Hrvaška, Gruzija, Rusija, Armenija, Moldavija, Bosna in Hercegovina, Češka, Slovaška, Makedonija.
Tako smo Slovenci pred še ne dopolnjenimi tridesetimi leti ob otvoritvi Zimskih olimpijskih iger v Albertvillu 8. februarja 1992, prvič v svoji zgodovini, samostojno in pod svojo slovensko zastavo in grbom ter svojim olimpijskim komitejem nastopili na olimpijskih igrah.
Letošnji rojstni dan bomo obeležili z večernim dogodkom v Veliki dvorani Grand hotel Union Ljubljani v ponedeljek ob 18.30 uri. Večer OKS kot poimenujemo prireditev v čast rojstvu krovne športne organizacije na slovenskem, bodo popestrili posebni gostje, ki bodo prejeli najvišja priznanja OKS-ZŠZ.
Po 25. juniju 2021, ko smo obeležili trideseto obletnico osamosvojitve Republike Slovenije kot samostojne in neodvisne države smo lansko leto, na današnji dan, praznovali trideseto obletnico ustanovitve Slovenskega olimpijskega komiteja.
Danes krovna športna organizacija na slovenskem šteje že 31 let. Osamosvajanje in osamosvojitev nista bila enkratni dogodek ampak dolgotrajna, težka, hrabra, odločna in pestra pot od začetkov razmišljanja o samostojni državi do končne zmage in samostojne in neodvisne Republike Slovenije. Ob tem pa tudi nismo mogli odločati sami, ampak smo bili odvisni tudi od politične situacije na Balkanu, Evropi, Svetu, naših somišljenikov v soseščini in po svetu.. Tako se je tudi na področju športa-telesne kulture v določenih krogih sorazmerno hitro začelo razmišljati o samostojni poti in tudi neposrednem sodelovanju na mednarodni športni sceni.
Predsednik Mednarodnega Olimpijskega komiteja Juana Antonio Samaranch je 17.1.1992 z dopisom obvestil predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije Janeza Kocijančiča o odločitvi MOK-a, »da bo« Slovenija lahko nastopala na OI v Albertvillu, in da bo o »ratifikaciji« te odločitve o podelitvi začasnega priznanja, MOK sklepal na naslednjem zasedanju 4.5 in 6. februarja 1992 v Courchevelu.
Na 101. zasedanju Mednarodnega olimpijskega komiteja 22-24. septembra 1993 v Monacu pa je bil Olimpijski komite Slovenije sprejet v polnopravno članstvo. MOK je na tem zasedanju sprejel 18 novih članov med katerimi so ob Sloveniji bili še Hrvaška, Gruzija, Rusija, Armenija, Moldavija, Bosna in Hercegovina, Češka, Slovaška, Makedonija.
Tako smo Slovenci pred še ne dopolnjenimi tridesetimi leti ob otvoritvi Zimskih olimpijskih iger v Albertvillu 8. februarja 1992, prvič v svoji zgodovini, samostojno in pod svojo slovensko zastavo in grbom ter svojim olimpijskim komitejem nastopili na olimpijskih igrah.
Letošnji rojstni dan bomo obeležili z večernim dogodkom v Veliki dvorani Grand hotel Union Ljubljani v ponedeljek ob 18.30 uri. Večer OKS kot poimenujemo prireditev v čast rojstvu krovne športne organizacije na slovenskem, bodo popestrili posebni gostje, ki bodo prejeli najvišja priznanja OKS-ZŠZ.
.JPG)
