V Sloveniji kljub nekaj svetlim izjemam položaj žensk v športu ni zadovoljiv, je bila glavna ugotovitev na okrogli mizi na temo žensk in športa, ki je bila v Ljubljani pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije.
V Sloveniji kljub nekaj svetlim izjemam položaj žensk v športu ni zadovoljiv, je bila glavna ugotovitev na okrogli mizi na temo žensk in športa, ki je bila v Ljubljani pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije.
"Naš namen je seznaniti laično in športno javnost, kako pomembno je sodelovanje ženske v športu, tudi na vodilnih položajih. Pa ne le za to, da zadostimo kvotam Mednarodnega olimpijskega komiteja," je uvodoma povedala predsednica komisije za šport in ženske pri OKS, Barbra Jerman, ki je poudarila, da želijo tej temi posvetiti več pozornosti, o njej čim več govoriti ter skušati tudi kaj premakniti na bolje glede položaja žensk v slovenskem športu.
Ne nazadnje tudi smernice Moka poudarjajo pomen enakopravnosti med spoloma. V Sloveniji trenutno ni ciljno usmerjenega in določenega programa za vključevanje žensk na vodilna mesta v športu. Nekdanja vrhunska atletinja, zdaj dejavna članica omenjene komisije Brigita Langerholc Žager, ki je na to temo magistrirala, je predstavila izsledke svojega dela, ko je med raziskovanjem ugotovila, da pri nas očitno le moški vodijo šport. "Med pisanjem naloge sem se ob pridobljenih podatkih večkrat kar zgrozila. Tudi v športu potrebujemo uravnoteženost, enakopravnost med spoloma tudi na vodilnih položajih," je poudarila.
Podpredsednik OKS Janez Sodržnik je razkril, da je minilo kar nekaj časa, preden so se znotraj OKS zedinili, da je ta problematika pomembna za uspešno delovanje: "Zadovoljen sem, da nam je uspelo zagnati ta projekt, saj lahko iz izkušenj s sestankov na lokalni ravni športa potrdim, da je stanje precej slabo."
Martina Ratej, atletinja in članica izvršnega odbora OKS, pa je menila, da ženske v športu niso zapostavljene, temveč da so premalo agresivne: "Ko razmišljam o svoji prihodnosti po koncu kariere, si želim ostati v športu. Vem, da ne bo lahko, ampak verjamem v svoje sposobnosti in željo, da mi bo uspelo."
"Osebno ne želim, da me nekam izberejo po spolu in verjamem, da si nobena tega ne želi. Če pa imamo pristojnosti, nas je treba obravnavati enakovredno kot moške," pa meni rokometna trenerka, profesorica in dolgoletna delavka v športu Marta Bon.
Nekdanja alpska smučarka Andreja Leskovšek McQuarrie, ki s svojim podjetjem že skoraj 20 let poslovno sodeluje z organizatorji zimskih olimpijskih iger; trenutno svetuje organizatorjem iger v Pyeongchangu, je razkrila, da je v živo lahko videla, kako po svetu obravnavajo ženske v športu. "Iz svojih izkušenj, sama sem nastopila na olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1984, vam lahko povem, da smo ženske prišle že zelo daleč. A položaj žensk na vseh ravneh športa še ni zadovoljiv. Sama menim, da ne smemo govoriti o ženskem športu, temveč o ženskah v športu. Po mojem sta družba in šport tesno povezana, položaj žensk v športu odraža dejansko stanje v družbi. Slovenija kot družba mora narediti nekaj na tem," je dejala nekdanja smučarka, in dodala, da v Sloveniji šport žal še zelo zaostaja za gospodarskim področjem, kjer je žensk več.
Direktor direktorata za šport Boro Štrumbelj je podal osebni pogled, da zanj področje žensk v športu ni tema, ker to sploh ne bi smela biti tema v današnji družbi. "Mi imamo teme, ki jih sodobne družbe sploh ne bi smele več obravnavati. Že od malega bi morala širša družba vzgajati v duhu enakopravnosti. Sam sem proti smernicam v slogu kvot, sem pa za takšne razprave," je dejal Štrumbelj, Bonova pa je na to dodala: "Lepo bi bilo, da to ne bi bila tema, ampak žal še kako je."
Langerholc Žagerjeva je razkrila, da je v gospodarstvu trenutno 14 odstotkov žensk na vodstvenih položajih, medtem ko je ta odstotek v športu precej nižji - le štiri odstotke. "Seveda potrebujemo kvote. Teh ne bomo potrebovali šele potem, ko bo naša družba dosegla ta standard, da ta tema ne bo več pomembna. Če so na vodstvenih položajih večinoma samo moški, se to nikoli ne bo samo po sebi spremenilo," pa je dejal Sodržnik.
Ugotovitvam raziskav in analizi dejanskega stanja na področju športa in žensk v Sloveniji bi morali slediti ukrepi za izboljšanje. Po mnenju vodje projektov pri OKS Luke Steinerja bi oblikovanje programov za spodbujanje vključevanja žensk za delovanje v športu pomenilo konkreten korak v smeri izboljšanja pogojev za vključevanje žensk v šport. Današnji okrogli mizi na temo žensk v športu bosta v kratkem pod pokroviteljstvom OKS sledili še dve.
"Naš namen je seznaniti laično in športno javnost, kako pomembno je sodelovanje ženske v športu, tudi na vodilnih položajih. Pa ne le za to, da zadostimo kvotam Mednarodnega olimpijskega komiteja," je uvodoma povedala predsednica komisije za šport in ženske pri OKS, Barbra Jerman, ki je poudarila, da želijo tej temi posvetiti več pozornosti, o njej čim več govoriti ter skušati tudi kaj premakniti na bolje glede položaja žensk v slovenskem športu.
Ne nazadnje tudi smernice Moka poudarjajo pomen enakopravnosti med spoloma. V Sloveniji trenutno ni ciljno usmerjenega in določenega programa za vključevanje žensk na vodilna mesta v športu. Nekdanja vrhunska atletinja, zdaj dejavna članica omenjene komisije Brigita Langerholc Žager, ki je na to temo magistrirala, je predstavila izsledke svojega dela, ko je med raziskovanjem ugotovila, da pri nas očitno le moški vodijo šport. "Med pisanjem naloge sem se ob pridobljenih podatkih večkrat kar zgrozila. Tudi v športu potrebujemo uravnoteženost, enakopravnost med spoloma tudi na vodilnih položajih," je poudarila.
Podpredsednik OKS Janez Sodržnik je razkril, da je minilo kar nekaj časa, preden so se znotraj OKS zedinili, da je ta problematika pomembna za uspešno delovanje: "Zadovoljen sem, da nam je uspelo zagnati ta projekt, saj lahko iz izkušenj s sestankov na lokalni ravni športa potrdim, da je stanje precej slabo."
Martina Ratej, atletinja in članica izvršnega odbora OKS, pa je menila, da ženske v športu niso zapostavljene, temveč da so premalo agresivne: "Ko razmišljam o svoji prihodnosti po koncu kariere, si želim ostati v športu. Vem, da ne bo lahko, ampak verjamem v svoje sposobnosti in željo, da mi bo uspelo."
"Osebno ne želim, da me nekam izberejo po spolu in verjamem, da si nobena tega ne želi. Če pa imamo pristojnosti, nas je treba obravnavati enakovredno kot moške," pa meni rokometna trenerka, profesorica in dolgoletna delavka v športu Marta Bon.
Nekdanja alpska smučarka Andreja Leskovšek McQuarrie, ki s svojim podjetjem že skoraj 20 let poslovno sodeluje z organizatorji zimskih olimpijskih iger; trenutno svetuje organizatorjem iger v Pyeongchangu, je razkrila, da je v živo lahko videla, kako po svetu obravnavajo ženske v športu. "Iz svojih izkušenj, sama sem nastopila na olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1984, vam lahko povem, da smo ženske prišle že zelo daleč. A položaj žensk na vseh ravneh športa še ni zadovoljiv. Sama menim, da ne smemo govoriti o ženskem športu, temveč o ženskah v športu. Po mojem sta družba in šport tesno povezana, položaj žensk v športu odraža dejansko stanje v družbi. Slovenija kot družba mora narediti nekaj na tem," je dejala nekdanja smučarka, in dodala, da v Sloveniji šport žal še zelo zaostaja za gospodarskim področjem, kjer je žensk več.
Direktor direktorata za šport Boro Štrumbelj je podal osebni pogled, da zanj področje žensk v športu ni tema, ker to sploh ne bi smela biti tema v današnji družbi. "Mi imamo teme, ki jih sodobne družbe sploh ne bi smele več obravnavati. Že od malega bi morala širša družba vzgajati v duhu enakopravnosti. Sam sem proti smernicam v slogu kvot, sem pa za takšne razprave," je dejal Štrumbelj, Bonova pa je na to dodala: "Lepo bi bilo, da to ne bi bila tema, ampak žal še kako je."
Langerholc Žagerjeva je razkrila, da je v gospodarstvu trenutno 14 odstotkov žensk na vodstvenih položajih, medtem ko je ta odstotek v športu precej nižji - le štiri odstotke. "Seveda potrebujemo kvote. Teh ne bomo potrebovali šele potem, ko bo naša družba dosegla ta standard, da ta tema ne bo več pomembna. Če so na vodstvenih položajih večinoma samo moški, se to nikoli ne bo samo po sebi spremenilo," pa je dejal Sodržnik.
Ugotovitvam raziskav in analizi dejanskega stanja na področju športa in žensk v Sloveniji bi morali slediti ukrepi za izboljšanje. Po mnenju vodje projektov pri OKS Luke Steinerja bi oblikovanje programov za spodbujanje vključevanja žensk za delovanje v športu pomenilo konkreten korak v smeri izboljšanja pogojev za vključevanje žensk v šport. Današnji okrogli mizi na temo žensk v športu bosta v kratkem pod pokroviteljstvom OKS sledili še dve.
.jpg)
