Davčne blagajne in društva – pobuda in skupna akcija OKS-ZŠZ, Planinske zveze Slovenije, Zveze društev upokojencev Slovenije in CNVOS je uspela!
V Uradnem listu št. 39/2016, Točka 1761, str. 6052 (http://www.uradni-list.si/_pdf/2016/Ur/u2016039.pdf#!/u2016039-pdf ) je Minister za finance objavil Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ki spreminja pravila o tem, kdaj je potrebno izdati račun. Računa ob opravljanju pridobitne dejavnosti (npr. društveni izleti, prodaja na stojnici, kotizacije, vstopnice …) tako od 4. 6. 2016 ni več potrebno izdati nevladnim organizacijam, če so izpolnjeni sledeči pogoji:
• blago ali storitev se prodaja posameznikom (sem ne sodijo samostojni podjetniki ali druge osebe, ki opravljajo dejavnost na trgu)
• organizacija ima v koledarskem letu manj kot 5.000 evrov prihodkov iz pridobitne dejavnosti, oz. se predvideva, da te meje ne bo presegla (prag se nanaša samo na prihodke iz pridobitne dejavnosti, tako da so lahko celotni prihodki NVO, ki zajemajo npr. tudi prihodke iz javnih sredstev ali donacije, višji),
• upravljajo in vodijo jih večinoma prostovoljci (kar pomeni, da npr. predsednik društva ali člani upravnega odbora ali člani sveta zavoda za svoje delo niso plačani),
• njihove cene so nižje, kot jih za podobne dobave zaračunavajo pridobitne organizacije (npr. turistične agencije, trgovine, gostilničarji itd.).
Če organizirate društveni izlet, kulturno ali športno prireditev ali pa prodajate svoje izdelke na jutranji tržnici, vam računa že ni več potrebno izdati in zato tudi ne potrebujete več davčne blagajne, ki bi račun davčno potrdila. Podatke o prihodkih iz prodaje blaga ali storitev je zato treba evidentirati drugače (npr. s popisom zalog pred in po prodaji, z evidenco prihodkov itd.).
Opustitev izdaje računa pa seveda ne pomeni, da ni tudi ostalih že prej obstoječih obveznosti: društvo mora še vedno beležiti svoje prihodke, saj mora tovrstne prihodke knjižiti kot svojo pridobitno dejavnosti, od katere tudi plača davek od dohodkov pravnih oseb. Tudi zato novi Pravilnik določa, da mora davčni zavezanec "podatke o dobavah blaga in storitev ../../ zagotoviti v svojem knjigovodstvu. (osmi odst. 143. člena).
Kako bo društvo beležilo podatke o svojih dobavah je odvisno od posameznega društva, saj je možnosti več: pri prodaji vstopnic lahko npr. društvo zadrži odrezek in tako sproti zagotavlja količino prodanih vstopnic in zneske od prodaje, pri prodaji hrane in pijače na veselici lahko naredi popis zalog na začetku in na koncu ter popiše prejeto gotovino, društvo lahko za hrano izda kupon, ki se ga nato zamenja za hrano ali pijačo in lahko na podlagi takšnih prodanih kuponov izkazuje kaj je prodalo in za koliko. Nadalje se lahko uporabi klasična registrska blagajna brez povezave s FURS, ki beleži prodano blago in prejeto gotovino. Možnost je seveda tudi blagajniški prejemek. Pri evidencah je predvsem potrebno zagotoviti, da se beležijo vsi prihodki, saj je od tega odvisna presoja, ali društvo presega mejo 5.000 eurov iz prodaje ali ne.
• blago ali storitev se prodaja posameznikom (sem ne sodijo samostojni podjetniki ali druge osebe, ki opravljajo dejavnost na trgu)
• organizacija ima v koledarskem letu manj kot 5.000 evrov prihodkov iz pridobitne dejavnosti, oz. se predvideva, da te meje ne bo presegla (prag se nanaša samo na prihodke iz pridobitne dejavnosti, tako da so lahko celotni prihodki NVO, ki zajemajo npr. tudi prihodke iz javnih sredstev ali donacije, višji),
• upravljajo in vodijo jih večinoma prostovoljci (kar pomeni, da npr. predsednik društva ali člani upravnega odbora ali člani sveta zavoda za svoje delo niso plačani),
• njihove cene so nižje, kot jih za podobne dobave zaračunavajo pridobitne organizacije (npr. turistične agencije, trgovine, gostilničarji itd.).
Če organizirate društveni izlet, kulturno ali športno prireditev ali pa prodajate svoje izdelke na jutranji tržnici, vam računa že ni več potrebno izdati in zato tudi ne potrebujete več davčne blagajne, ki bi račun davčno potrdila. Podatke o prihodkih iz prodaje blaga ali storitev je zato treba evidentirati drugače (npr. s popisom zalog pred in po prodaji, z evidenco prihodkov itd.).
Opustitev izdaje računa pa seveda ne pomeni, da ni tudi ostalih že prej obstoječih obveznosti: društvo mora še vedno beležiti svoje prihodke, saj mora tovrstne prihodke knjižiti kot svojo pridobitno dejavnosti, od katere tudi plača davek od dohodkov pravnih oseb. Tudi zato novi Pravilnik določa, da mora davčni zavezanec "podatke o dobavah blaga in storitev ../../ zagotoviti v svojem knjigovodstvu. (osmi odst. 143. člena).
Kako bo društvo beležilo podatke o svojih dobavah je odvisno od posameznega društva, saj je možnosti več: pri prodaji vstopnic lahko npr. društvo zadrži odrezek in tako sproti zagotavlja količino prodanih vstopnic in zneske od prodaje, pri prodaji hrane in pijače na veselici lahko naredi popis zalog na začetku in na koncu ter popiše prejeto gotovino, društvo lahko za hrano izda kupon, ki se ga nato zamenja za hrano ali pijačo in lahko na podlagi takšnih prodanih kuponov izkazuje kaj je prodalo in za koliko. Nadalje se lahko uporabi klasična registrska blagajna brez povezave s FURS, ki beleži prodano blago in prejeto gotovino. Možnost je seveda tudi blagajniški prejemek. Pri evidencah je predvsem potrebno zagotoviti, da se beležijo vsi prihodki, saj je od tega odvisna presoja, ali društvo presega mejo 5.000 eurov iz prodaje ali ne.
.JPG)
