Nasilje, nadlegovanje in zlorabe v športu dobivajo vse več pozornosti v svetu in tudi v Sloveniji. 17. aprila so se na Bledu zbrali predstavniki javnosti in partnerji projekta BESST. Na okrogli mizi o varnosti v slovenskem športu so izpostavili, da našo državo čaka še nekaj dela za povezovanje vseh že vzpostavljenih elementov za varen šport in postavitev obvezujočega modela za vse, ki v športu delujejo.
"Pred desetimi leti taka debata ne bi mogla potekati. To pomeni, da napredujemo. A čaka nas še veliko dela v prihodnje. Ne moremo se primerjati z Nizozemsko, ki ima veliko zaposlenih za boj proti zlorabam. Naša etična komisija še vedno temelji na prostovoljstvu," je povedal Tone Jagodic, vodja etične komisije Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS-ZŠZ).
Pred tem je več kot dvajset let deloval v slovenski krovni športni organizaciji kot generalni sekretar in je že dolgo vpet v slovenski šport. O varnosti slovenskega športa je povedal tudi: "V Sloveniji smo vzpostavili številne sisteme, ki omogočajo varnejši šport. Imamo varuha športnikovih pravic, inšpekcijo za šport, Slovensko protidopnško organizacijo (Sloado), žvižgalko za anonimne prijave zlorab, več dobro delujočih komisij v OKS. Znamo tudi vključiti primere dobrih praks iz drugih držav. Čaka pa nas še pomembna naloga, da vse to znanje uporabimo v celoti in vključimo v vsakdanjo prakso v športu."
Direktor direktorata za šport Dejan Plastovski je v nadaljevanju okrogle mize pojasnil, da je v pripravi desetletni program športa v Sloveniji, v katerega bodo vključili tudi prizadevanja za varen šport.
"Lahko sicer ugotovimo, da je Slovenija varna država v celoti, tako je tudi v športu. Je pa jasno, da se nepravilnosti dogajajo, zato se moramo tega lotiti še bolj sistematično. Seveda ne more tega reševati šport sam, ampak morajo biti vključena tudi druga ministrstva," je o problematiki varnega športa v Sloveniji povedal Plastovski. Kot nekdanji športnik tudi sam opaža bistvene razlike med današnjim stanjem in stanjem pred 20 oziroma25 leti. K razvoju je pomembno pripomogel drugačen izobraževalni sistem in občutljivost družbe na kakršnekoli oblike nasilja. Obenem opaža tudi spremembo mednarodnega okolja in vse večji porast nasilja, kljub temu pa je v Sloveniji še vedno zelo malo prijav zlorab v športu.
Med govorci okrogle mize je bil tudi Jani Dvoršak, direktor SLOADO - Slovenske antidoping agencije. Dejal je, da je šport ogledalo družbe ter se v njem dogaja vse, kar se dogaja tudi v družbi. A po njegovih besedah prostovoljni pristop za delovanje varnega športa ne zadostuje. Za le-to mora biti vključen tudi kot zakonska obveza na nacionali ravni.
Na okrogli mizi je kot varuh športnikovih pravic Rožle Prezelj. Iz lastnih izkušenj je povedal, da sam nima primerov, ki bi bili direktno povezani z fizičnimi ali spolnimi zlorabami.
"Ti primeri se prijavljajo neposredno policiji. Opozoriti pa moram, da nimamo sprejetih pravnih aktov, da bi lahko v takih primerih ukrepali. Pomembno pa je tudi, da storimo vse, da zaščitimo žrtve nasilja, ko te prijavijo zlorabe," je opozoril Prezelj.
Maja Zalaznik, ki vodi tudi mednarodno komisijo OKS, je izpostavila veliko sprejetih mednarodnih konvencij in priporočil, a pomanjkanje ustreznega sistema v številnih športnih organizacijah, ki bi ta priporočila tudi uresničil v praksi.
OKS-ZŠZ je partner v projektu BESST (skupaj zgradimo evropski šport varen) pod okriljem programa Erasmus+, v sklopu katerega je potekala tudi okrogla miza na temo varnosti v športu na Bledu. Med partnerji projekta BESST, ki so ga v okviru Evropske unije (EU) osnovali januarja 2023, so med drugim tudi Evropske olimpijske akademije (EOA), Nizozemski olimpijski komite (NOK), fundacija Evropske nogometne zveze (Uefa) za otroke, Akademija Rudi Hiti ter skupina IGNITX in Univerza iz Windesheima.
Prezentacijo z okrogle mize si lahko ogledate na povezavi.
.jpg)
"Pred desetimi leti taka debata ne bi mogla potekati. To pomeni, da napredujemo. A čaka nas še veliko dela v prihodnje. Ne moremo se primerjati z Nizozemsko, ki ima veliko zaposlenih za boj proti zlorabam. Naša etična komisija še vedno temelji na prostovoljstvu," je povedal Tone Jagodic, vodja etične komisije Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS-ZŠZ).
Pred tem je več kot dvajset let deloval v slovenski krovni športni organizaciji kot generalni sekretar in je že dolgo vpet v slovenski šport. O varnosti slovenskega športa je povedal tudi: "V Sloveniji smo vzpostavili številne sisteme, ki omogočajo varnejši šport. Imamo varuha športnikovih pravic, inšpekcijo za šport, Slovensko protidopnško organizacijo (Sloado), žvižgalko za anonimne prijave zlorab, več dobro delujočih komisij v OKS. Znamo tudi vključiti primere dobrih praks iz drugih držav. Čaka pa nas še pomembna naloga, da vse to znanje uporabimo v celoti in vključimo v vsakdanjo prakso v športu."
Direktor direktorata za šport Dejan Plastovski je v nadaljevanju okrogle mize pojasnil, da je v pripravi desetletni program športa v Sloveniji, v katerega bodo vključili tudi prizadevanja za varen šport.
"Lahko sicer ugotovimo, da je Slovenija varna država v celoti, tako je tudi v športu. Je pa jasno, da se nepravilnosti dogajajo, zato se moramo tega lotiti še bolj sistematično. Seveda ne more tega reševati šport sam, ampak morajo biti vključena tudi druga ministrstva," je o problematiki varnega športa v Sloveniji povedal Plastovski. Kot nekdanji športnik tudi sam opaža bistvene razlike med današnjim stanjem in stanjem pred 20 oziroma25 leti. K razvoju je pomembno pripomogel drugačen izobraževalni sistem in občutljivost družbe na kakršnekoli oblike nasilja. Obenem opaža tudi spremembo mednarodnega okolja in vse večji porast nasilja, kljub temu pa je v Sloveniji še vedno zelo malo prijav zlorab v športu.
Med govorci okrogle mize je bil tudi Jani Dvoršak, direktor SLOADO - Slovenske antidoping agencije. Dejal je, da je šport ogledalo družbe ter se v njem dogaja vse, kar se dogaja tudi v družbi. A po njegovih besedah prostovoljni pristop za delovanje varnega športa ne zadostuje. Za le-to mora biti vključen tudi kot zakonska obveza na nacionali ravni.
Na okrogli mizi je kot varuh športnikovih pravic Rožle Prezelj. Iz lastnih izkušenj je povedal, da sam nima primerov, ki bi bili direktno povezani z fizičnimi ali spolnimi zlorabami.
"Ti primeri se prijavljajo neposredno policiji. Opozoriti pa moram, da nimamo sprejetih pravnih aktov, da bi lahko v takih primerih ukrepali. Pomembno pa je tudi, da storimo vse, da zaščitimo žrtve nasilja, ko te prijavijo zlorabe," je opozoril Prezelj.
Maja Zalaznik, ki vodi tudi mednarodno komisijo OKS, je izpostavila veliko sprejetih mednarodnih konvencij in priporočil, a pomanjkanje ustreznega sistema v številnih športnih organizacijah, ki bi ta priporočila tudi uresničil v praksi.
OKS-ZŠZ je partner v projektu BESST (skupaj zgradimo evropski šport varen) pod okriljem programa Erasmus+, v sklopu katerega je potekala tudi okrogla miza na temo varnosti v športu na Bledu. Med partnerji projekta BESST, ki so ga v okviru Evropske unije (EU) osnovali januarja 2023, so med drugim tudi Evropske olimpijske akademije (EOA), Nizozemski olimpijski komite (NOK), fundacija Evropske nogometne zveze (Uefa) za otroke, Akademija Rudi Hiti ter skupina IGNITX in Univerza iz Windesheima.
Prezentacijo z okrogle mize si lahko ogledate na povezavi.
.jpg)
