Medtem ko so organizatorji poletnih iger znani do leta 2032, je prihodnost zimskih olimpijskih iger še negotova. Mednarodni olimpijski komite se je na zasedanju sestal v švicarski Lozani, kjer je predsednik MOK Thomas Bach priporočil, naj se s prednostnima kandidatoma sklenejo pogodbe za organizacijo in izvedbo zimskih iger.
Na zasedanju je bila tik pred začetkom iger v Parizu sprejeta odločitev – Francoske Alpe bodo igre gostile leta 2030, Salt Lake City pa bo igre ponovno gostil leta 2034. Obe gostiteljici imata že predhodne olimpijske izkušnje – Francija je v Alpah gostila že tri zimske olimpijske igre v Chamonixu (1924), Grenoblu (1968) in Albertvillu (1992), Salt Lake City pa je zimske olimpijske igre gostil leta 2002.
Šest let po igrah v Parizu bo Francija tako ponovno gostila olimpijske igre. Po Chamonixu, Grenoblu in Albertvillu bodo igre športne navdušence pripeljale v dve regiji – Provansa-Alpe-Azurna obala in Auvergne-Rhone-Alpe, v Nici pa načrtujejo organizacijo tekmovanj v hokeju na ledu.
Tudi ZDA bodo šest let po igrah v Los Angelesu (2028) gostile zimske olimpijske igre. Poleg olimpijskih iger v Salt Lake Cityju se ZDA lahko pohvalijo s trikratnim nazivom gostiteljice zimskih olimpijskih iger. Leta 1932 in 1980 je igre gostil Lake Placid, leta 1960 pa so športniki in športnice tekmovali v Squaw Valleyju.
Izvedba zimskih olimpijskih iger dolgoročno postaja in ostaja izziv. Podnebne spremembe imajo močan vpliv, še posebej pri tekmovanjih v športnih panogah na prostem. Nedavne raziskave ocenjujejo, da bo do let 2040 le deset držav imelo zadostne količine snega in ledu za organizacijo zimskih iger. Do leta 2050 ocene napovedujejo več kot polovični upad števila mogočih lokacij za izvedbo iger, le majhen delež prizorišč v Severni Ameriki, severovzhodni Aziji in Alpah pa bi lahko zagotavljalo zanesljive in dosledne pogoje za zimske športe na prostem.
