Pred 100 leti na današnji dan je Štukelj osvojil prvo slovensko zlato na OI

Pred 100 leti je telovadec Leon Štukelj osvojil prvo slovensko zlato medaljo na olimpijskih igrah v Parizu, kjer je zmagal v mnogoboju in na drogu. Njegov dosežek obeležuje tudi razstava v Dolenjskem muzeju. Štukelj, ki je postal simbol slovenskega športa, je bil aktiven tudi po športni karieri in je s svojim delom zaznamoval slovensko olimpijsko zgodovino.

Na današnji dan pred 100 leti je telovadec Leon Štukelj osvojil prvo slovensko zlato kolajno na olimpijskih igrah v Parizu, s čimer je postal prvi slovenski olimpionik.

Štukelj se je rodil 12. novembra 1898 v Novem mestu. Večino življenja je preživel v Mariboru, a je ostal povezan z Novim mestom, kjer je začel s telovadbo. Umrl je 8. novembra 1999, le tri dni pred 101. rojstnim dnevom. Svoje športne dosežke je opisal v knjigi "Mojih sedem svetovnih tekmovanj".

Leta 1924 je Štukelj dosegel zlato v mnogoboju, kasneje pa še na drogu. Kljub resni poškodbi zapestja na izbirni tekmi v Ljubljani, je v Parizu zbral 110,340 točke in v mnogoboju premagal Pražaka iz Češkoslovaške. V jugoslovanski reprezentanci je skupaj z 11 slovenskimi športniki prispeval k devetim uvrstitvam do šestega mesta.

Direktorica Dolenjskega muzeja, Jasna Dokl Osolnik, je ob odprtju razstave "Zmaga v Parizu, 100 let zlatih olimpijskih medalj Leona Štuklja" izpostavila, da natančni datumi Štukljevih zmag niso znani, vendar so tekmovanja potekala od 17. do 19. julija 1924, medalje pa so bile podeljene 20. julija 1924.

Poleg tega, da še dolgo po tistih igrah ni bilo elektronskih naprav in vsega drugega, kar daje utrip sedanji digitalni dobi, so bila tudi tekmovanja povsem drugačna. Telovadci so se tako merili tudi v atletskih disciplinah, kar je popisal tudi Štukelj v svojih spominih.

Tekmovanja na igrah v Parizu pred stotimi leti so trajala skoraj tri mesece, predvsem zaradi dolgotrajnih poti tekmovalcev. Čeprav je bilo uradno odprtje OI 5. julija, končale pa so se 27. julija, so se prva tekmovanja začela že v prvih dneh maja.

Poleg zlatih medalj iz Pariza je leta 1928 v Amsterdamu osvojil zlato in bron, leta 1936 v Berlinu pa srebro na krogih. Leta 1996 je ob stoletnici olimpijskih iger moderne dobe v Atlanti sodeloval na otvoritveni slovesnosti.

Leta 1991 je v Cankarjevem domu v Ljubljani podpisal slovensko olimpijsko listino, s čimer je prispeval k rojstvu olimpijskega gibanja samostojne Slovenije. Leta 1997 je bil sprejet v Mednarodni gimnastični hram slavnih, leta 2001 pa skupaj z Miroslavom Cerarjem v Hram slavnih slovenskih športnikov.

Njegovo stoletje je leta 1998 obeležil tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch, ki se je udeležil slovesnosti ob praznovanju njegove stoletnice.