V 93. letu starosti se je za vedno poslovil Tone Prosenc, član prve povojne generacije slovenskih hokejistov, izjemni odvetnik in nekdanji predsednik arbitražnega tribunala OKS-ZŠZ.
Tone Prosenc je barve ljubljanskega kluba Olimpija zastopal med leti 1948 in 1964. Poleg tega, da je pripadal prvi povojni generaciji slovenskih hokejistov, je bil do smrti najstarejši živeči hokejski reprezentant v Sloveniji. Leta 1955 je nastopil na svetovnem prvenstvu v Zahodni Nemčiji, kjer je kot član jugoslovanske hokejske reprezentance osvojil končno 5. mesto.
Gospod Prosenc ni bil le hokejist. Dolga leta je deloval kot sodnik in si v tem času ustvaril prepoznavno ime. Poleg tega je bil tudi pomemben član olimpijske družine. Po ustanovitvi Arbitražnega sodišča za šport pri OKS-ZŠZ leta 1988 je bil za imenovan za predsednika.V svoji karieri kot član olimpijske družine je predsedoval 40 arbitrom.
Tone Prosenc je med kolegi pravniki užival veliko spoštovanje zaradi svojega bogatega znanja in izkušenj predvsem pa zaradi izrednega občutka za obravnavo občutljivih področij, ki povezujejo šport in pravo. S svojim zgledom in koristnimi nasveti je lahko pomagal zlasti mlajšim kolegom arbitrom, saj je športno pravo zelo specifično in zahteva poglobljeno in preudarno odločanje, v nekaterih primerih pa je zaradi pomanjkanja prakse potrebno orati ledino in pri tem dobro pretehtati razloge, da se pride do pravične rešitve. Krasil ga je izjemen tovariški odnos do sodelavcev in športnih prijateljev, ki ga v zadnjem času vse bolj pogrešamo.
Avtor fotografije: Nebojša Tejić/STA
Gospod Prosenc ni bil le hokejist. Dolga leta je deloval kot sodnik in si v tem času ustvaril prepoznavno ime. Poleg tega je bil tudi pomemben član olimpijske družine. Po ustanovitvi Arbitražnega sodišča za šport pri OKS-ZŠZ leta 1988 je bil za imenovan za predsednika.V svoji karieri kot član olimpijske družine je predsedoval 40 arbitrom.
Tone Prosenc je med kolegi pravniki užival veliko spoštovanje zaradi svojega bogatega znanja in izkušenj predvsem pa zaradi izrednega občutka za obravnavo občutljivih področij, ki povezujejo šport in pravo. S svojim zgledom in koristnimi nasveti je lahko pomagal zlasti mlajšim kolegom arbitrom, saj je športno pravo zelo specifično in zahteva poglobljeno in preudarno odločanje, v nekaterih primerih pa je zaradi pomanjkanja prakse potrebno orati ledino in pri tem dobro pretehtati razloge, da se pride do pravične rešitve. Krasil ga je izjemen tovariški odnos do sodelavcev in športnih prijateljev, ki ga v zadnjem času vse bolj pogrešamo.
Avtor fotografije: Nebojša Tejić/STA
