Japonski Tokio bo čez tri leta prizorišče poletnih olimpijskih iger. Ob igrah je pričakovati množičen obisk domačih in tujih ljubiteljev športa na stadionih in v dvoranah, kar bo predstavljalo velik transportni izziv.
Da bi preprečili popoln prometni kolaps, bodo podjetja in javno upravo pozvali, da zaposlenim naročijo, naj delajo od doma.
Organizatorji olimpijskih iger so se v sodelovanju z japonsko vlado odločili v praksi preizkusiti delovanje sistema, ki bo stopil v veljavo med olimpijskimi igrami. Štiriindvajsetega julija, natanko tri leta pred začetkom olimpijskih iger, bodo v Tokiu izpeljali velik nacionalni olimpijski preizkus, ki so ga poimenovali Dan dela na domu oziroma Dan dela na daljavo (Telework Day), ko bodo podjetja, državno administracijo in javno upravo pozvali, da se zaposleni ne odpravijo na svoja delovna mesta v japonskem velemestu, ampak delovne obveznosti opravijo na daljavo.
Oblasti se nadejajo, da bo takšen ukrep prinesel veliko zelo pozitivnih učinkov, predvsem v zmanjšanju za Tokio značilnih velikih prometnih konic ter velike gneče v javnem potniškim prometu. To ne bo prvič, da se bo kateri od gostiteljev olimpijskih iger odločil za takšen ukrep. Uspešno so konice in prometno gnečo preprečevali organizatorji olimpijskih iger leta 2012 v Londonu, ko se je kar 80 odstotkov podjetij v mestu odločilo za delovanje njihovih zaposlenih na daljavo.
Tokio je pravzaprav za nas Slovence nepojmljivo orjaško velemesto. V največjem metropolitanskem območju na svetu, gre za tako imenovani Veliki Tokio, osrednje mesto z vsemi povezanimi primestnimi območji in naselji, živi že skoraj 40 milijonov ljudi, število pa vsako leto narašča. Vsem dobro poznana razglednica tega super metropolisa so do zadnjega prostorčka zapolnjeni vagoni vlakov podzemne železnice.
Za zdaj še ni možno napovedati, kakšen bo učinek tega ukrepa. Vlada premiera Shinza Abeja si prizadeva omiliti, če ne že izkoreniniti, japonsko miselnost naroda deloholikov, kar je seveda povezano s tradicionalnim japonskim pojmovanjem predanosti in časti, ko celo japonski jezik pozna izraz za častno smrt na delovnem mestu zaradi prekomernega dela, izčrpanosti in izgorelosti, karoshi. Glavni medicinski vzroki smrti karoshi so srčni infarkt in možganska kap zaradi stresa. Stres pa lahko vodi tudi v samomor.
Japonska vlada je že razgrnila načrte, po katerih želi omejiti nadure oziroma stres in izčrpanost, utemeljenih s prakso "prostovoljno" nedokumentiranih neplačanih nadur, kar je glavni vzrok primerov karoshi. Eden izmed ukrepov za zmanjšanje stresa in depresije na delovnem mestu pa je tudi spodbujanje dela na daljavo.
"Med olimpijskimi igrami pričakujemo veliko prometno gnečo, zlasti na dan odprtja iger. Verjamemo, da bi odločitev delodajalcev za delo na daljavo njihovih zaposlenih pomembno prispevala k zmanjšanju prometnih konic in gneče v javnem transportu," je prepričana notranja ministrica Sanae Takaichi.
Med več kot 60 družbami, ki so se že pridružile akciji, so denimo proizvajalec alkoholnih in brezalkoholnih pijač Suntory, japonska letalska družba Japan Airlines JAL in Microsoft. Tiskovna agencija Kyodo News je, sklicujoč se na uradne vire, objavila, da se bo akciji pridružilo vsaj tisoč podjetij.
Organizatorji olimpijskih iger so se v sodelovanju z japonsko vlado odločili v praksi preizkusiti delovanje sistema, ki bo stopil v veljavo med olimpijskimi igrami. Štiriindvajsetega julija, natanko tri leta pred začetkom olimpijskih iger, bodo v Tokiu izpeljali velik nacionalni olimpijski preizkus, ki so ga poimenovali Dan dela na domu oziroma Dan dela na daljavo (Telework Day), ko bodo podjetja, državno administracijo in javno upravo pozvali, da se zaposleni ne odpravijo na svoja delovna mesta v japonskem velemestu, ampak delovne obveznosti opravijo na daljavo.
Oblasti se nadejajo, da bo takšen ukrep prinesel veliko zelo pozitivnih učinkov, predvsem v zmanjšanju za Tokio značilnih velikih prometnih konic ter velike gneče v javnem potniškim prometu. To ne bo prvič, da se bo kateri od gostiteljev olimpijskih iger odločil za takšen ukrep. Uspešno so konice in prometno gnečo preprečevali organizatorji olimpijskih iger leta 2012 v Londonu, ko se je kar 80 odstotkov podjetij v mestu odločilo za delovanje njihovih zaposlenih na daljavo.
Tokio je pravzaprav za nas Slovence nepojmljivo orjaško velemesto. V največjem metropolitanskem območju na svetu, gre za tako imenovani Veliki Tokio, osrednje mesto z vsemi povezanimi primestnimi območji in naselji, živi že skoraj 40 milijonov ljudi, število pa vsako leto narašča. Vsem dobro poznana razglednica tega super metropolisa so do zadnjega prostorčka zapolnjeni vagoni vlakov podzemne železnice.
Za zdaj še ni možno napovedati, kakšen bo učinek tega ukrepa. Vlada premiera Shinza Abeja si prizadeva omiliti, če ne že izkoreniniti, japonsko miselnost naroda deloholikov, kar je seveda povezano s tradicionalnim japonskim pojmovanjem predanosti in časti, ko celo japonski jezik pozna izraz za častno smrt na delovnem mestu zaradi prekomernega dela, izčrpanosti in izgorelosti, karoshi. Glavni medicinski vzroki smrti karoshi so srčni infarkt in možganska kap zaradi stresa. Stres pa lahko vodi tudi v samomor.
Japonska vlada je že razgrnila načrte, po katerih želi omejiti nadure oziroma stres in izčrpanost, utemeljenih s prakso "prostovoljno" nedokumentiranih neplačanih nadur, kar je glavni vzrok primerov karoshi. Eden izmed ukrepov za zmanjšanje stresa in depresije na delovnem mestu pa je tudi spodbujanje dela na daljavo.
"Med olimpijskimi igrami pričakujemo veliko prometno gnečo, zlasti na dan odprtja iger. Verjamemo, da bi odločitev delodajalcev za delo na daljavo njihovih zaposlenih pomembno prispevala k zmanjšanju prometnih konic in gneče v javnem transportu," je prepričana notranja ministrica Sanae Takaichi.
Med več kot 60 družbami, ki so se že pridružile akciji, so denimo proizvajalec alkoholnih in brezalkoholnih pijač Suntory, japonska letalska družba Japan Airlines JAL in Microsoft. Tiskovna agencija Kyodo News je, sklicujoč se na uradne vire, objavila, da se bo akciji pridružilo vsaj tisoč podjetij.
.JPG)
