Slovenija bo v kratkem predvidoma dobila nov Zakon o športu. Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec pa opozarja, da bo treba spremeniti tudi druga področja zakonodaje, ki se neposredno tičejo športa in jih zakon o športu ne ureja.
Novi zakon o športu postavlja temeljne okvire za vse segmente športa, nikakor pa ne more preprečiti, da se ne bi pojavljale velike rezultatske luknje v posameznih športih in športnih sredinah, katerim smo priča v zadnjih letih. A Gabrovec pravi, da novi zakon vendarle ponuja osnovne rešitve: "Problemi so realni in prav z nastajajočo zakonodajo in nacionalnim programom športa skušamo reševati to področje. Stabilizirati želimo šport s financiranjem preko javnih financ na lokalnem in nacionalnem nivoju. Verjamem, da bomo zakon sprejeli že v naslednjem mesecu in da bomo dobili realne okvire za to, da se bo začel nacionalni program v tem delu udejanjati. Zdaj že več let ne moremo izvajati programa in sistemsko utrjevati panožnih zvez na področju izobraževanja in izpopolnjevanja ter usposobitve trenerjev."
Rezultatski padci v posameznih športih, na primer v veslanju, delno v plavanju, pa tudi v drugih športih po Gabrovčevem mnenju niso le posledica težav v ozkem krogu strokovnega vodenja. "Prišli smo do položaja, ko enostavno ni bilo ustreznih ljudi, ki bi najboljše kadre lahko nadomestili. A vedeti je treba, da OKS nikoli ne bo imel pravice, da zvezi nalaga, kako naj vodi stroko in generacije športnikov, da bi dobili to, kar si najbolj želimo - vrhunske rezultate in široke baze športnikov. Strokovne težave bodo morale zveze reševati same."
Težave so večplastne in Gabrovec opozarja, da večino otroških programov športa financirajo starši, vrhunskega športa pa ne bi bilo brez pokroviteljev. Sam vidi eno večjih težav v finančni stabilizaciji športnikov med 14. in 21. letom starosti. "Gre za na videz nezanimivo kategorijo, kar ne drži, saj takrat kar 70 odstotkov športnikov preneha s tekmovanji. Ne glede na zvezo in šport pa je v tem obdobju težko najti sredstva za to kategorijo športnikov. Trudimo se, a dejstvo je, da država tukaj še ni dojela, kako je treba spremeniti razmerja."
A težav ne zaznavajo le posamični športi, pač pa tudi za sponzorje najbolj atraktivni kolektivni športi. Posamezni reprezentančni uspehi prikrivajo realne težave v hokejskih, rokometnih, odbojkarskih, košarkarskih in drugih sredinah, kjer so bili slovenski klubi še nedaleč nazaj konkurenčni tudi širšemu evropskemu vrhu. Tudi v tretjem desetletju samostojnosti država še vedno ni našla načina, da bi zares spodbudila vlaganja v šport. "Zadnji sestanki s predstavniki vlade in gospodarstveniki nam dajo upanje, da je luč na koncu predora. Morda se je vlada tudi zaradi prihajajočih volitev začela zavedati, da je treba pomagati tudi z dejanji, ne le deklarativno," pravi Gabrovec, ki upa, da bo država našla tudi nov način obdavčevanja nagrad, ki je po njegovem prepričanju danes krivično do najboljših športnikov, saj so morali športniki do uspehov priti s finančno pomočjo staršev in v veliki meri obubožanih klubskih sredin, zdaj pa so obdavčeni dvojno.
Ena od možnosti za financiranje športa je tudi sprememba zakonodaje, ki omejuje prodajo alkohola na športnih prireditvah, a predsednik OKS vztraja, da osebno ne podpira prodaje na samem prireditvenem prostoru, ampak le zmerno prodajo ob tekmovališčih. "Šport bi lahko dobil dodatna sredstva, če bi omogočili, da se denar s spremembo zakona res vrne v klube. A za to je treba urediti tudi način delovanja teh gostinskih objektov, kjer bi bili klubi lastniki ali pa vsaj najemniki."
Področij, ki potrebujejo spremembo, ne zmanjka. Predsednik OKS se zavzema tudi za strožji pregon dopinga, predvsem tistih, ki ga športnikom omogočajo in jih spodbujajo k jemanju nedovoljenih poživil. "Športniki, ki so kaznovani, so večkrat le negativni rezultat tistih okolij, ki želijo na nedovoljen način priti do rezultata," poudarja Gabrovec in dodaja, da se je treba lotiti tudi vzrokov in ne le posledic.
Sam je tudi za zaostritev zakonodaje v zvezi s krojenjem izidov, ki se je razmahnilo s pojavom športnih stav in zakonodaje na področju nasilja na športnih prireditvah. "Tukaj sem za ničelno toleranco. Krojenje izidov je klasična prevara, nasilje pa neposredno odvrača ljudi od stadionov in dvoran. V Angliji so dokazali, da se to da urediti. Drastično so zvišali kazni, tudi zaporne, in uvedli tudi doživljenjske prepovedi obiska tekem. Danes na stadionih sploh ne potrebujejo več ograj.
Rezultatski padci v posameznih športih, na primer v veslanju, delno v plavanju, pa tudi v drugih športih po Gabrovčevem mnenju niso le posledica težav v ozkem krogu strokovnega vodenja. "Prišli smo do položaja, ko enostavno ni bilo ustreznih ljudi, ki bi najboljše kadre lahko nadomestili. A vedeti je treba, da OKS nikoli ne bo imel pravice, da zvezi nalaga, kako naj vodi stroko in generacije športnikov, da bi dobili to, kar si najbolj želimo - vrhunske rezultate in široke baze športnikov. Strokovne težave bodo morale zveze reševati same."
Težave so večplastne in Gabrovec opozarja, da večino otroških programov športa financirajo starši, vrhunskega športa pa ne bi bilo brez pokroviteljev. Sam vidi eno večjih težav v finančni stabilizaciji športnikov med 14. in 21. letom starosti. "Gre za na videz nezanimivo kategorijo, kar ne drži, saj takrat kar 70 odstotkov športnikov preneha s tekmovanji. Ne glede na zvezo in šport pa je v tem obdobju težko najti sredstva za to kategorijo športnikov. Trudimo se, a dejstvo je, da država tukaj še ni dojela, kako je treba spremeniti razmerja."
A težav ne zaznavajo le posamični športi, pač pa tudi za sponzorje najbolj atraktivni kolektivni športi. Posamezni reprezentančni uspehi prikrivajo realne težave v hokejskih, rokometnih, odbojkarskih, košarkarskih in drugih sredinah, kjer so bili slovenski klubi še nedaleč nazaj konkurenčni tudi širšemu evropskemu vrhu. Tudi v tretjem desetletju samostojnosti država še vedno ni našla načina, da bi zares spodbudila vlaganja v šport. "Zadnji sestanki s predstavniki vlade in gospodarstveniki nam dajo upanje, da je luč na koncu predora. Morda se je vlada tudi zaradi prihajajočih volitev začela zavedati, da je treba pomagati tudi z dejanji, ne le deklarativno," pravi Gabrovec, ki upa, da bo država našla tudi nov način obdavčevanja nagrad, ki je po njegovem prepričanju danes krivično do najboljših športnikov, saj so morali športniki do uspehov priti s finančno pomočjo staršev in v veliki meri obubožanih klubskih sredin, zdaj pa so obdavčeni dvojno.
Ena od možnosti za financiranje športa je tudi sprememba zakonodaje, ki omejuje prodajo alkohola na športnih prireditvah, a predsednik OKS vztraja, da osebno ne podpira prodaje na samem prireditvenem prostoru, ampak le zmerno prodajo ob tekmovališčih. "Šport bi lahko dobil dodatna sredstva, če bi omogočili, da se denar s spremembo zakona res vrne v klube. A za to je treba urediti tudi način delovanja teh gostinskih objektov, kjer bi bili klubi lastniki ali pa vsaj najemniki."
Področij, ki potrebujejo spremembo, ne zmanjka. Predsednik OKS se zavzema tudi za strožji pregon dopinga, predvsem tistih, ki ga športnikom omogočajo in jih spodbujajo k jemanju nedovoljenih poživil. "Športniki, ki so kaznovani, so večkrat le negativni rezultat tistih okolij, ki želijo na nedovoljen način priti do rezultata," poudarja Gabrovec in dodaja, da se je treba lotiti tudi vzrokov in ne le posledic.
Sam je tudi za zaostritev zakonodaje v zvezi s krojenjem izidov, ki se je razmahnilo s pojavom športnih stav in zakonodaje na področju nasilja na športnih prireditvah. "Tukaj sem za ničelno toleranco. Krojenje izidov je klasična prevara, nasilje pa neposredno odvrača ljudi od stadionov in dvoran. V Angliji so dokazali, da se to da urediti. Drastično so zvišali kazni, tudi zaporne, in uvedli tudi doživljenjske prepovedi obiska tekem. Danes na stadionih sploh ne potrebujejo več ograj.
.JPG)
