Štiri gimnazije, ljubljanska Šiška, kranjska Franceta Prešerna, Jesenice in druga gimnazija Maribor, sodelujejo pri programu študija na daljavo, s katerim omogočajo prek 100 mladim slovenskim športnikom šolanje, ko zaradi treningov in tekmovanj niso doma.
Šolanje prek sodobnih pripomočkov v času, ko so športniki v tujini, že desetletje in pol omogoča Telekom Slovenije. Učitelji imajo spletne učilnice, prek katerih so povezani z učenci, ob tem pa uporabljajo neposredna telefonske in internetne povezave. Predstavniki omenjenih štirih gimnazij so s predsednikom Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdanom Gabrovcem, ki si je želel prenos tega modela tudi na visokošolsko izobraževanje, podpisali pogodbo o nadaljevanju sodelovanja, ki omogoča študij zunaj običajnega urnika, tudi med prazniki in v času počitnic.
V Mariboru je v športnih oddelkih okoli 100 dijakov, od tega jih 20 do 25 uporablja študij na daljavo. Slednjih je podobno število tudi v Kranju in na Jesenicah. V Kranju je v športnih oddelkih okrog 80 dijakov, v običajnih še 150 športnikov, na Jesenicah je 84 dijakov v športnih oddelkih, 20 pa v preostalih. V Šiški je 400 kategoriziranih športnikov, 20 odstotkov od teh pa potrebuje dodatne programe, kot je študij na daljavo.
"Mlade je treba pripeljati do zrele osebnosti, zato je pomembno, da se kljub napornim treningom in tekmovanjem konča tudi šolanje. Našli smo primerno rešitev z dvojno kariero in tistim, ki se že v osnovni šoli izkažejo z izjemnim športnim talentom, omogočimo šolanje tudi, ko niso doma. Ali pa, ko se zgodi kaj nepredvidenega, poškodbe denimo, in je športnik mnogokrat prepuščen samemu sebi. Primeren način šolanja za športnika ne pomeni privilegija, ampak zgolj pomoč, da se izobraževanje konča, čeprav talenti na športnem področju zahtevajo drugačen ritem učnega procesa od običajnih šolarjev," je o programu povedal Miroslav Cerar, predsednik Slovenske olimpijske akademije, ki je med drugim zadolžena za študij na daljavo.
Med člani SOA so poleg Cerarja, ki je s 30 kolajnami na velikih tekmah najuspešnejši slovenski športnik, tudi srebrna olimpijca atletinja Brigita Bukovec in alpski smučar Jure Franko, nekdanji paraolimpijec Jože Okoren in nekdanji hokejski reprezentanc Tomaž Pavlin, pri delu pa po svoji funkciji sodeluje tudi slovenski rekorder v skoku v višino Rožle Prezelj, ki je med drugim varuh športnikovih pravic.
V Mariboru je v športnih oddelkih okoli 100 dijakov, od tega jih 20 do 25 uporablja študij na daljavo. Slednjih je podobno število tudi v Kranju in na Jesenicah. V Kranju je v športnih oddelkih okrog 80 dijakov, v običajnih še 150 športnikov, na Jesenicah je 84 dijakov v športnih oddelkih, 20 pa v preostalih. V Šiški je 400 kategoriziranih športnikov, 20 odstotkov od teh pa potrebuje dodatne programe, kot je študij na daljavo.
"Mlade je treba pripeljati do zrele osebnosti, zato je pomembno, da se kljub napornim treningom in tekmovanjem konča tudi šolanje. Našli smo primerno rešitev z dvojno kariero in tistim, ki se že v osnovni šoli izkažejo z izjemnim športnim talentom, omogočimo šolanje tudi, ko niso doma. Ali pa, ko se zgodi kaj nepredvidenega, poškodbe denimo, in je športnik mnogokrat prepuščen samemu sebi. Primeren način šolanja za športnika ne pomeni privilegija, ampak zgolj pomoč, da se izobraževanje konča, čeprav talenti na športnem področju zahtevajo drugačen ritem učnega procesa od običajnih šolarjev," je o programu povedal Miroslav Cerar, predsednik Slovenske olimpijske akademije, ki je med drugim zadolžena za študij na daljavo.
Med člani SOA so poleg Cerarja, ki je s 30 kolajnami na velikih tekmah najuspešnejši slovenski športnik, tudi srebrna olimpijca atletinja Brigita Bukovec in alpski smučar Jure Franko, nekdanji paraolimpijec Jože Okoren in nekdanji hokejski reprezentanc Tomaž Pavlin, pri delu pa po svoji funkciji sodeluje tudi slovenski rekorder v skoku v višino Rožle Prezelj, ki je med drugim varuh športnikovih pravic.
.JPG)
